| Podnebni dosje | | Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje | |
Na dan, ko pišem ta uvodnik – 25. aprila 2019, tri dni po dnevu Zemlje – je Global Footprint Network (GFN), globalna mreža za okoljski odtis, na svoji spletni strani https://www.footprintnetwork.org/ objavil nacionalne izračune okoljskega odtisa in biokapacitete z zmerno ohrabrujočim sporočilom: okoljski oz. ekološki odtis človeštva se je v obdobju 2014–2016 zmanjšal za pol odstotne točke. K temu je predvsem prispevalo zmanjšanje ogljičnega odtisa, ki tvori 60 % okoljskega, in sicer za 1,4 %. Vendar takoj sledi opozorilo, da se je po podatkih za leto 2017 in 2018 ogljični odtis v globalnem merilu spet povečal, iz česar je možno napovedati, da se bo že v izračunih v letu 2020 povečal tudi ekološki odtis, ki meri potrebe človeštva po bioloških virih.
Med regijami in državami, ki jih GFN v poročilu za 2019 posebej izpostavlja, so evropske države (zmanjšanje okoljskega odtisa za 15 % v obdobju 2005 – 2016 predvsem zaradi zmanjšanja ogljičnega odtisa), s tem da so se nekatere države še posebej dobro odrezale (Združeno kraljestvo, tudi Francija in Nemčija) in ZDA (znižanje okoljskega odtisa za 18 %). Vendar so se emisije CO₂ v ZDA v zadnjih dveh letih bistveno povečale, v 2018 kar za 3,4 %, med drugim zaradi gospodarske ekspanzije. Po drugi strani pa kaže, da je več evropskim državam uspel razklop med rastjo BDP in emisijami CO₂: slednje se kljub rasti BDP še naprej znižujejo.
In kje je Slovenija? V najnovejšem poročilu GFN naš okoljski odtis znaša 5,1 gha/preb., torej se je od 2014 do 2016 povečal za več kot 8 odstotkov! Podrobna analiza tega žalostnega »dosežka« bo še sledila, brez dvoma je k njemu znatno prispevala rast emisij CO₂ iz prometa.
Kot smo pokazali v Podnebnih dosjejih v zadnjih štirih številkah, pa tudi z mnogimi drugimi prispevki v reviji EOL, imamo v Sloveniji številne potenciale za okolju prijazen in gospodarsko konkurenčen razvoj. Vendar je do sedaj vedno znova in znova, kot v posmeh vsem sprejetim strategijam in pravim borcem za trajnostni razvoj in podnebne cilje, pri nekaterih ključnih določitvah prevladal okolju škodljiv in na dolgi rok ekonomsko vprašljiv interes – naj omenim le izgradnjo cest na račun železnic ali pa TEŠ 6 namesto vlaganj v obnovljive vire. Zakaj ne bi v letu 2019 povezali vseh trajnostnih potencialov, si za zgled vzeli najbolj okoljsko odgovorne in ekonomsko perspektivne politike in dobre prakse Evropske unije ter postali tudi vodilni na nekaterih področjih prehoda v nizkoogljično in z viri učinkovito gospodarstvo?
