Okoljski monitoring za vsako odločitev organizatorja – EOL 71-72

Za čas od načrtovanja do zaključka letošnjih olimpijskih iger in še nekaj časa po zaključku iger je Komisija za trajnostnost izvajala monitoringe za preverjanje trajnostnosti OI. Svoje delo je začela januarja 2007, zaključila pa ga bo marca 2013. Namen komisije je predvsem, da deluje kot kritični prijatelj organizatorjem iger, zagotavlja nasvete in sodeluje s širše vključenimi deležniki. Komisija je vizijo trajnostnosti razdelila na nekaj glavnih področij: trajnostna gradnja, trajnostna infrastruktura, trajnostni dogodki, razvij trajnostne skupnosti in ustvarjanje razlike (predstavlja vpliv, ki ga bodo igre imele na širšo skupnost v državi in po svetu).

Trajnostnost od zasnove do izvedbe in naprej

Izvedba kakovostnih in obenem trajnostnih OI je bila za organizatorje velik izziv, smer k trajnostnosti že od samega začetka pa velika priložnost za nadaljnji trajnostni razvoj Londona in za dosego ali celo presežek ciljev evropskih direktiv. Na letošnjih OI je sodelovalo več kot 200 držav sveta, več kot 10.500 športnikov in 4.200 paraolimpijskih športnikov, več kot 14.000 uradnikov. Športniki so tekmovali na 34 prizoriščih, paraolimpijci na 21 prizoriščih. Nekatera prizorišča so bila zgrajena popolnoma na novo in z namenom, da se uporabljajo tudi po igrah, druga so bila zgrajena samo začasno. Že ob pričetku organizacije iger so v Londonu razmišljali trajnostno. Trajnostnost so zato vključili v vse vidike organizacije in zasnove: od gradnje energetsko učinkovitih športnih prizorišč in olimpijske vasi, prave izbire materialov za gradnjo, kjer so se uporabljali predvsem sekundarni materiali, zdravi materiali z minimalnim vplivom na okolje, do zagotavljanja prehrane, kjer se je spodbujalo k porabi lokalne, sezonske in organske proizvodnje z zmanjšanimi količinami embalaže. Trajno zgrajena prizorišča tako za 15 odstotkov presegajo energetske standarde za gradnjo iz leta 2006. V nadaljevanju bo olimpijska vas predstavljala okoli 2.800 trajnostnih domov.

Pomembno področje so bili tudi odpadki. Olimpijski London je celovito razdelal infrastrukturo za ravnanje z odpadki na področju večjih dogodkov. Prav pri tem pa je imel pomembno vlogo tudi vsak udeleženec, vsak obiskovalec iger. 20 odstotkov potreb po energiji v olimpijskem parku je bilo zagotovljene z novimi lokalnimi energetskimi viri, kot je proizvodnja energije iz odpadkov, s pomočjo sončnih panelov, malih vetrnih turbin, biodizelskih generatorjev in mikroenergije za javno razsvetljavo ter drugo. Pomembno področje, kjer OI London izstopajo, je ureditev javnega prometa za dostop do olimpijske vasi in olimpijskih prizorišč. Prevoz je bil za vse zagotovljen z avtobusom, zaradi manjših razdalj med posameznimi prizorišči in olimpijsko vasjo pa je bilo mogoče pot prehoditi kar peš. Za tiste, ki so iz kakršnihkoli razlogov potrebovali avtomobilski prevoz, je bil zagotovljen vozni park s 4.000 vozili, z nekaj motornimi kolesi in sedemsedežnimi vozili in 200 vozili na električni pogon, ki so se lahko napolnila na 160 električnih polnilnih postajah. Zagotovljena so bila tudi vozila za ljudi s posebnimi potrebami. Ureditev javnega prevoza na OI je zahtevala več kot 5 milijard vredne investicije v novo prometno infrastrukturo in nadgradnjo že obstoječe. Kljub poudarjanju uporabe urejenega javnega prevoza je bila komisija razočarana zaradi pomanjkanja alternativnih goriv za pogon vozil in zelo majhnega odstotka zagotovljenih naprednih biogoriv. Skrbnost je bila vidna tudi pri ravnanju z vodo. V vodnem središču se je zmanjšala poraba pitne vode za 30 odstotkov, že uporabljena pitna voda pa se je preko posebnega sistema filtracije ponovno uporabila za nepitne namene. V ozadju ni ostala niti biodiverziteta – na 45 hektarjih je bil ustvarjen habitat z bogato biodiverziteto, ki bo v prihodnje učni poligon za otroke in mladino. Ohranjanje habitata se bo nadaljevalo v skladu z 10-letnim projektnim načrtom za razvoj parka, ki so ga organizatorji že zasnovali. Poliklinika, postavljena za čas trajanja OI, bo v nadaljevanju preoblikovana v zdravstveni center. Z organizacijo trajnostnih OI ni pridobil le London, ampak tudi okoliška mesta, saj so se ob tem povečale možnosti za zaposlitev. Po predvidevanjih naj bi se ohranilo 60.000 zaposlitev za daljši čas, kar je v času mnogih zaposlitvenih pretresov zelo dobrodošlo.

Slovenija podelila Londonu devetico

Organizatorji so si prizadevali, da bi bili tudi športniki in posamezne ekipe seznanjeni s pomenom trajnostnega razvoja, zato so znotraj olimpijske vasi postavili center En planet, ki je omogočal izobraževanje s področja trajnostnega razvoja. V Olimpijskem komiteju Slovenije so povedali, da je bila skrb za okolje ena primarnih skrbi organizatorjev. V vsaki pisarni so imeli različne odpadne koše za ločevanje papirja, plastike in organskih odpadkov. Enako je bilo v jedilnici, kjer je bilo vse, razen jedilnega pribora, iz materialov, ki se lahko reciklirajo. Organizatorji so vse olimpijske ekipe pozivali k čim manjši porabi papirja, čemur se je slovenska ekipa pridružila tako, da so letos prvič namesto tiskane izdelali mobilno predstavitveno aplikacijo Team Slovenia. V slovenski ekipi so izpostavili prizadevanje organizatorjev k pozivanju obiskovalcev za uporabo javnega prevoza, prebivalcev Londona, naj se na tekmovanja vozijo s kolesi, veliko je bilo tudi oglasnih sporočil, ki so pozivali k skrbi za okolje, veliko zelenih javnih površin in električnih vozil, ki so se vozila po olimpijski vasi. Slovenska ekipa je tako organizatorju glede skrbi za okolje, udeležencev in obiskovalcev namenila oceno 9 (10 je najvišja ocena), kar je velik dosežek za London, saj so na tem področju prebili led. Že pred igrami pa je Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez sprejel okoljevarstveni in naravovarstveni kodeks, ki opredeljuje skrb za okolje za športnike in izvedbo športnih dogodkov na nacionalni ravni, predvsem zaradi dejstva, da so športniki v večini primerov gostje v naravnem okolju in lahko z odgovornim ravnanjem prispevajo h krepitvi sonaravnega razvoja športa.

Kakovost zraka in učinkovit prometni načrt

Med ključnimi problemi, s katerimi so se organizatorji soočili, je bila kakovost zraka v Londonu. Ta že pred organizacijo OI ni dosegala nekaterih mejnih vrednosti, prisotnost več milijonov obiskovalcev v Londonu med igrami in izvedba iger pa bi lahko to le še poslabšala. Slaba kakovost zraka bi lahko vplivala na zdravje povečanega števila obiskovalcev Londona v času iger, zato se je ta problem skušal rešiti ali omiliti z natančnim in učinkovitim prometnim načrtom. Javni promet tako niso uporabljali le udeleženci iger, ampak so oblasti k alternativnim uporabam spodbujale tudi prebivalce Londona, ki so kljub igram morali opravljati svoje delo, njihova pot do delovnega mesta pa je bila marsikdaj ovirana zaradi prireditev, ki so se dogajale po ulicah Londona. Nekateri so svoje delo opravljali od doma, druge so spodbujali k uporabi javno dostopnih prevoznih sredstev, hoji ali kolesarjenju. Za tem ostaja prizadevanje, da se spremeni tudi vsakodnevno migracijsko obnašanje prebivalcev Londona in bližnjih mest, ki ni omejeno le na čas iger, ampak sega mnogo dlje.

Vpliv trajnostnih OI

Čeprav organizatorjem ni uspelo realizirati vseh predvidenih trajnostnih načrtov, je bil po mnenju komisije za tako velik dogodek, kot so OI, dosežen velik uspeh. Področja, ki jim jih ni uspelo realizirati do iger, bo potrebno razrešiti in nadgraditi v nadaljevanju. Olimpijada je po besedah komisije lahko pojmovana kot trajnostna le, če lahko svojo trajnostnost nadaljuje tudi po igrah in vpliva na še bolj trajnostno vedenje po izvedenih igrah. Pomembna sta torej zgled in vpliv na vedenje ljudi. Kljub temu pa pokazatelji okoljskih, socialnih in ekonomskih prednosti letošnjih OI presegajo negativne vplive. Bo pa monitoring obdobja po igrah verjetno odkril nekatere problematike, ki pri načrtovanju niso bile vidne. To pa je lahko dobra učna ura tako za organizatorje kot za njihove naslednike.