| Novi standardi za okolje | | Jože Volfand | |
| Novi standardi za okolje bodo izziv za podjetja, saj zahtevajo več kot doslej. Tisto, kar je bilo napovedano, in sicer odgovornost proizvajalca za celotni življenjski ciklus izdelka, se uresničuje. Še več. Okoljsko ravnanje se mora integrirati v vse poslovne procese, pojasnjuje Igor Likar, direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje. Dodaja še, da odslej podjetja v komuniciranju, tudi v letnih poročilih, ne bodo smela več obiti okoljske učinkovitosti. Predvidoma bo novi standard ISO 14001 izšel v septembru, za njim pa ISO 9001 za sisteme vodenja. Direktor je še povedal, da problemi s statusom SIQ še niso rešeni. | |
Napovedana je nova izdaja standarda ISO 9001 in nova verzija standarda ISO 14001. Katere vsebinske novosti oziroma zahteve bodo postavljene zlasti za področje okolja?
V novem ISO 9001 bodo postavljene nove zahteve glede odnosa organizacije do zunanjega in notranjega okolja ter zahteva glede obvladovanja tveganj. Nekoliko bodo prenovljena načela kakovosti in izrazoslovje. V novem ISO 14001 je poudarek na integraciji sistema okoljskega ravnanja v strateško načrtovanje ter vse poslovne procese v organizaciji.
Kaj to pomeni?
Organizacije bodo morale obravnavati okoljske vidike proizvoda skozi njegov celotni življenjski cikel (lifecycle thinking). Organizacije navaja na to, da prepoznajo okoljska tveganja tudi kot nove poslovne priložnosti. Sicer pa standard v uvodu govori o trajnostnem razvoju oziroma želji, da je sistematičen pristop standarda v pomoč organizacijam pri doseganju ciljev za trajnostni razvoj.
Ne nazadnje bosta imeli obe novi verziji standardov tudi novo strukturo, ki je enaka za vse standarde vodenja, tako da bodo organizacije čim lažje integrirale različne sisteme vodenja.
Ali ta prenova, ki zdaj med drugim upošteva trajnostni razvoj in življenjski ciklus proizvoda, ne zamuja? Življenjski cikel proizvoda je na primer že nekaj let aktualna tema.
Najboljše organizacije že delujejo na ta način, da procese in izdelke izboljšujejo tako, da porabijo čim manj virov, da proizvajajo čim manj neželenih emisij in odpadkov oziroma, da so odpadki nov vir surovin, se uporabijo za druge proizvode ali za gorivo in podobno. Prav zato je ta najboljša praksa sedaj vključena v standard kot zahteva.
Katere zahteve se nanašajo na trajnostni razvoj in kaj to, razmere v Sloveniji zagotovo poznate, pomeni za slovenska podjetja. V nekaterih družbah, ki so na globalnem trgu, se na primer že odločajo za pripravo poročil o trajnostnem razvoju.
Na trajnostni razvoj se nanašajo zahteve glede proaktivnega pristopa ne samo k preprečevanju onesnaževanja, temveč k celoviti okoljski odgovornosti, spremljanju okoljske učinkovitosti ter komuniciranju z javnostmi glede okoljskega delovanja. V Sloveniji je kar nekaj organizacij, ki že celovito poročajo o trajnostnem razvoju na vseh njihovih področjih, ekonomskem, okoljskem, družbenem, in sicer večinoma po smernicah GRI – Global Reporting Initiative. Standard ISO 14001 sicer tudi v novi izdaji ne bo zahteval takšnega celovitega poročila, je pa v njem nekaj zahtev v zvezi s komuniciranjem z javnostmi ter spremljanjem okoljske učinkovitosti.
Tudi na okoljskem področju gre lahko za vrsto tveganj in priložnosti znotraj podjetja in v domicilnem okolju. Ali se vodstva podjetij in uprave tega dovolj zavedajo, saj se nemalokrat okoljska odgovornost podjetja konča pri odpadkih, pri varčevanju z energijo in pri porabi vode?
Čeprav ne razpolagamo z raziskavo o tem, bi lahko na osnovi ugotovitev naših presojevalcev v različnih organizacijah, ki se certificirajo po ISO 14001, rekli, da se, vsaj v teh organizacijah, vodstva zavedajo tako tveganj kot tudi priložnosti, ki jih imajo zaradi svojega okoljskega vpliva. Srečujemo vrsto organizacij, ki že v fazi razvoja izdelka razmišljajo o okoljskih vplivih tako pri proizvodnji kot tudi pri uporabi izdelka, ne samo kar zadeva porabe energije ali vode, pač pa tudi glede uporabe okolju bolj sprejemljivih surovin za izdelavo izdelka, prijaznejše embalaže in podobno. Razmišljajo tudi o ravnanju z izdelki, ko se jim izteče življenjska doba. Prav tako že vrsta organizacij okoljsko ozavešča svoje kupce.
SIQ certificira izdelke in storitve, kar naj bi bila ena izmed poti k odličnosti v kakovosti. V koliki meri v certificiranju upoštevate elemente okoljske odličnosti in primernosti? Konkretno.
Pri certificiranju sistemov vodenja upoštevamo okoljske elemente navedene v regulativi in standardih, ki so za to namenjeni, npr. ISO 14001, uredba EMAS, uredbe za obvladovanje različnih tipov odpadkov. Okoljski elementi se že nekaj časa upoštevajo tudi pri različnih proizvodih, ki jih preskušamo. Lahko so zahteve opisane v standardih za proizvode, kjer so lahko vezane na sam proizvod kot na primer pri igračah ali pa na celotni proizvodni, prodajni in po-prodajni cikel, kot na primer pri medicinskih pripomočkih. Obstaja pa tudi dodatna regulativa, na primer Direktiva RoHS, kjer se preverja vsebnost nekaterih kemijskih elementov v materialih proizvodov, pa WEEE direktiva za električne in elektronske odpadke… Vedno bolj so potemtakem poudarjeni okoljski elementi.
Med vašimi prednostnimi dejavnosti so preskušanje proizvodov, certificiranje sistemov vodenja in meroslovje. Na katerih področjih so vaše glavne poslovne priložnosti in razvojne možnosti doma in na tujem?
Največje rasti dosegamo v zadnjem obdobju na področju preskušanja in certificiranja varnosti in elektromagnetne kompatibilnosti proizvodov ter na področju preskušanja in certificiranja naprav za igre na srečo. Ne glede na našo vpetost in pomembno podporno funkcijo slovenskemu gospodarstvu in javnemu sektorju, pa je rast možno dosegati predvsem na svetovnem trgu. Slovenski trg je pač premajhen za vzdrževanje kritičnega obsega poslovanja, s katerim je mogoče vzdrževati potreben nivo strokovnosti in zagotavljati dovolj referenc in priznanj za delo, ki ga opravljamo.
Zakaj ste se odločili za mrežo vaših izpostav, podjetij v drugih državah in katero članstvo v mednarodnih certifikacijskih shemah in združenjih je za vas najpomembnejše?
Odločitev je posledica naše usmeritve, da zagotavljamo dovolj visoko odzivnost do naših strank iz tujine ter s tem posledično tudi potrebno konkurenčnost. Pri tem je naša vpetost v druga okolja pomembna za naše slovenske stranke, saj imajo zagotovilo, da so naše storitve preskušene v boju z močnimi mednarodnimi igralci. Ob tem smo včlanjeni v praktično vse ključne svetovne certifikacijske sheme in združenja, s čimer dokazujemo svojo popolno mednarodno prepoznavnost in primerljivost. Pri tem nam največ pomenita članstvo v svetovni certifikacijski shemi za varnost in elektromagnetno kompatibilnost proizvodov IECEE-CB ter članstvo v svetovni certifikacijski mreži za sisteme vodenja IQNet. In še posebej smo ponosni, da smo v IECEE-CB shemi po absolutnem številu izdanih mednarodno veljavnih certifikatov na 25. mestu med 79 člani iz vsega sveta. Pri tem so praktično vsi ostali člani sheme iz bistveno večjih držav, kot je Slovenija. V kategoriji preskušanja in certificiranja elektromagnetne kompatibilnosti proizvodov pa smo celo na 8. mestu v tej shemi.
Predstavljate se s sloganom, da ponujate podjetjem celovite rešitve.
Celovite rešitve so ena najbolj bistvenih konkurenčnih prednosti SIQ ne samo na slovenskem trgu, temveč tudi v svetovnem merilu. Gre za to, da smo znotraj ene hiše sposobni ponuditi preskušanje in certificiranje varnosti in elektromagnetne kompatibilnosti proizvodov, preverjanje naprav za igre na srečo in naprav, ki delujejo v eksplozivno nevarnih atmosferah. Izvajamo tudi certificiranje sistemov vodenja, nudimo metrološko podporo, izobraževanja na področju kakovosti in v zadnjem obdobju preverjanje varnosti informacijskih tehnologij v uporabi. Razpisali smo celo nagrado za tistega, ki bi uspel kjerkoli na svetu najti nam sorodno institucijo, ki znotraj ene pravne osebe nudi vse dejavnosti, ki jih nudi SIQ. In že par let, odkar je razpisana ta nagrada, je ni še nihče prejel.
Kakšno nevarnost lahko za evropsko politiko standardov pomeni TTIP čezatlantski sporazum, ki vzbuja zelo različne strokovne odzive?
Mi imamo ob pogovorih o tem sporazumu mešane občutke. Na eni strani bi bilo seveda idealno za našo dejavnost, če bi obstajali enotni standardi in zahteve za nastop proizvodov na evropskem in ameriškem trgu. Na drugi strani pa seveda obstajajo resni strahovi, da bo ta sporazum pisan na kožo velikim, vplivnim in finančno močnim multinacionalkam, pri čemer bo premalo prostora puščeno malim in srednjim proizvajalcem, ki pa so v resnici naši ključni poslovni partnerji.
Kako je s statusom SIQ, so problemi, na katere ste opozarjali pred letom, rešeni?
Niso še rešeni, a jih rešujemo in verjamemo, da bosta država in politika imela dovolj modrosti in posluha, da bo SIQ lahko še dolga leta opravljal svojo vlogo podpore slovenskemu gospodarstvu pri nastopanjih na svetovnih trgih. To je namreč osnovno poslanstvo naše hiše. V primeru, da bi se spremenil naš status oziroma, da bi se morali preoblikovati v kakršnokoli drugo organizacijsko obliko, kot je neprofitni zavod, bi še največ izgubili tisti slovenski proizvajalci, ki bijejo svojo bitko za prodor na mednarodne trge. Danes je že samoumevno, da je globalizacija edina razvojna alternativa. Žal pa naši uspehi na drugi strani sprožajo želje po sovražnem prevzemu SIQ, ki jih seveda podpirajo tisti posamezniki in institucije, ki v tem ne glede na posledice vidijo predvsem priložnost za provizije oziroma dodaten vir zaslužka. Ker jim je ob tem obstoječi status zavoda največja ovira za odpiranje vrat za prodajo, poskušajo na vse možne načine ustvarjati vtis problematičnosti sedanjega statusa SIQ, da bi dosegli njegovo spremembo in s tem odprli možnost prodaje. Pri tem jih seveda ne zanima škoda, ki bi jo povzročili slovenskemu gospodarstvu in SIQ.
