Male kurilne naprave
Kako bodo na kakovost zraka v Sloveniji vplivali izpusti iz malih kurilnih naprav, če se bodo slovenska gospodinjstva v prihodnjih letih odločila za drugačen energent? V letu 2017, če upoštevamo le štiri glavne energente, je bil les udeležen z 19,68 %, lahko kurilno olje s 4,2 %, zemeljski plin s 5,12 %, električna energija pa z 11,98 %. Do leta 2030 bi naj spremembe povzročile, da bi s lesom kurili manj (9,98 %), manj bo tudi lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina, nekaj več pa električne energije. Emisijske bilance gospodinjstev poslabšujejo zlasti mala kurišča na bio maso oz. les, saj so v letu 2017 prispevale približno 40 % rabe energije v gospodinjstvih.
NEPN predvideva, da se poraba lesa v vseh scenarijih v obdobju 2020 do 2030 zmanjša za približno 10 %. Po izračunih naj bi se zmanjšanje porabe lesa v največjem deležu nadomestilo z električno energijo oz. toplotno energijo, ki v času obratovanja neposredno ne emitirajo emisije onesnaževal v zunanji zrak. Vendarle je v okoljskem poročilu tudi zanimiv odpustek lesu s stavkom: Navkljub dejstvu, da ima lesna biomasa višje emisijske faktorje kot druga goriva, je njena uporaba za energetske namene smiselna zaradi dostopnosti ter zagotovljene samooskrbe na individualnem in državnem nivoju. Poleg tega predstavlja za socialna ogrožena gospodinjstva, ki imajo v lasti gozdove, brezplačen vir ogrevanja, ki s tem blaži pritisk na področju plačevanja energetske revščine.
Znano je, da približno 40 % manj premožnih slovenskih gospodinjstev za energijo porabi več kot 10 % razpoložljivih sredstev za energijo, kar je eden od kazalnikov energetske revščine. Vendar se tudi ve, da kurjenje drv v zastarelih pečeh in kotlih predstavlja največji delež pri izpustih delcev PM₁₀ in PM₂,₅. Raba goriv v gospodinjstvih oz. malih kuriščih je torej izziv. Kaj potemtakem prinaša v sedanje pregreto podnebno ozračje nova uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav?
Nova Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav je že v pripravah vzbudila nekaj nejasnosti. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor pomirilo odmeve zaradi napovedanih ukrepov s posebnim javnim pojasnilom. Med drugim so zapisali, da uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav prepoveduje prodajo vseh neustreznih kurilnih naprav zaradi previsokih emisij (nadzor prodaje je v pristojnosti MGRT), posledično pa tudi njihovo uporabo (nadzor porabe je v pristojnosti MOP). Tržni inšpektorat RS (TIRS) je na podlagi Uredbe določenim proizvajalcem izdal odločbo o prepovedi prodaje neustreznih kurilnih naprav, nakar so se nekateri proizvajalci pritožili na drugostopenjski organ (MGRT). Prepoved prodaje naprav z zastarelo tehnologijo je trg najbolj vznemirila.
Onesnaženost zraka z dimnimi plini je problem ali izziv, mimo katerega nista mogla ne NEPN in ne okoljsko poročilo, nanj pa opozarja tudi Podnebno ogledalo 2019, in sicer v končnem poročilu za stavbe. Poročilo med drugim ugotavlja, da bo potrebna za doseganje cilja za leto 2020 iz Operativnega programa zmanjšanje emisij TGP v stanovanjskem sektorju »ustrezna intenzivnost izvajanja načrtovanih ukrepov URE in OVE v gospodinjstvih«. Kako zmanjšati rabo goriv in s tem emisije TGP v stanovanjskem sektorju? Poročilo navaja med drugim spremembe in dopolnitve predpisov za URE, energetsko pogodbeništvo, izdelavo trajnostnih kriterijev za stavbe, shemo pomoči za URE v gospodinjstvih za ranljive skupine prebivalstva (problem energetske revščine), finančne spodbude za URE v stanovanjskih stavbah, instrumente za financiranje prenove v stavbah z več lastniki in drugo.
Malih kurilnih naprav, čeprav je njihov vpliv na onesnaženost zraka zlasti v kurilni sezoni velik, poročilo ne omenja posebej, je pa zato Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav zelo zaostrila predpise za izpuste iz kurilnih naprav. Pri njih pa ne gre le za rabo ali vrste goriv, pač pa predvsem za zastarelost ogrevalnih naprav za drva ali premog. Nova uredba znižuje dovoljene mejne vrednosti za izpuste, obenem pa prepoveduje prodajo kotlov z zastarelo tehnologijo. Zato so se seveda oglasili trgovci.
Najprej, kaj določa Uredba za male kurilne naprave? Tisto, kar lahko najbolj vpliva na zmanjšanje izpustov. Torej: gorivo, ki se sme uporabljati v kurilnih napravah, vrednotenje emisij snovi v dimnih plinih, mejne vrednosti emisij snovi iz kurilnih naprav in ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisij snovi v zrak.
Katera goriva se lahko uporabljajo v kurilnih napravah za ogrevanje prostorov in sanitarne vode:
(1) V kurilni napravi, razen v odprtem kaminu, se lahko uporabljajo:
1. trdno gorivo:
• naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži);
• briketi in peleti iz biomase, ki so razvrščeni po standardu SIST EN ISO 17225 ali drugih primerljivih standardih v kakovostni razred;
• lesni ostanki, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva (barvan ali lakiran les, iverne in vlaknene plošče ter drugi lepljeni izdelki), če vsebnost katere koli nevarne snovi v ostankih ne presega mejne vrednosti onesnaževala za več kot 25 odstotkov in so pri tem vsebnosti ostalih onesnaževal znotraj predpisanih mejnih vrednosti za ostanke iz neonesnažene biomase iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe;
• premog ter briketi in koks iz premoga, če masni delež žvepla v gorivu ne presega 1 odstotka;
2. tekoče gorivo:
• plinsko olje v skladu s predpisom, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočega goriva, ki je namenjeno uporabi kot gorivo za ogrevanje;
• biogorivo, ki pri primerljivem zgorevanju ne povzroča višjih emisij kot plinsko olje;
3. plinasto gorivo: utekočinjeni naftni plin in zemeljski plin, vključno z bioplinom, ki pri primerljivem zgorevanju ne povzročata višjih emisij kot zemeljski plin.
(2) Masni delež vode v naravnem lesu in lesnih ostankih iz prejšnjega odstavka mora biti na maso vlažnega lesa manjši od 20 odstotkov, razen če se gorivo uporablja v napravah, ki so po navedbah proizvajalca primerne za gorivo z večjo vsebnostjo vode.
(3) V odprtem kaminu se lahko uporablja samo naravni les v kosih, vključno s skorjo (polena, sekanci, dračje, storži), briketi ali peleti iz biomase.
(4) v kurilni naprav iz prvega odstavka tega člena se lahko uporablja samo tisto goriva ali goriva, za katera je bila kurilna naprava namensko izdelana.
Uredba opredeljuje mejne vrednosti emisij snovi za kurilne naprave na trdno gorivo za ogrevanje prostorov in za ogrevanje sanitarne vode, mejne vrednosti emisij snovi za kurilne naprave na trdno gorivo za tehnološke procese, mejne vrednosti emisij snovi za kurilne naprave na tekoče gorivo za tehnološke procese, mejne vrednosti emisij snovi za kurilne naprave na plinasto gorivo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode in mejne vrednosti emisij snovi za kurilne naprave na plinasto gorivo za tehnološke procese (gre za člene od 11 do 16). Za številna gospodinjstva je pomemben 25. člen uredbe, ki zahteva prilagoditev kurilne naprave na trdna goriva, saj med drugim določa, v katerem primeru se lahko uporabljajo stare kurilne naprave. Znano je, da so prav zastarele tehnologije krive za izpuste in za večjo onesnaženost zraka, kar so že pokazale decembrske meritve v nekaterih slovenskih mestih.
Določbe uredbe:
(1) Enosobna kurilna naprava, ki je bila postavljena in dana v uporabo do 31. decembra 2014, se lahko uporablja:
1. če emisije snovi v zrak ne presegajo mejnih vrednosti iz četrtega in petega stolpca preglednice v Prilogi 3 te uredbe ali
2. največ do dopolnjenih 20 let od leta njene izdelave, če emisije snovi v zrak ne presegajo mejnih vrednosti iz drugega in tretjega stolpca preglednice v Prilogi 3 te uredbe.
(2) Kurilna naprava na trdno gorivo, ki ni enosobna kurilna naprava in je bila izdelana do 31. decembra 2011, se lahko uporablja:
1. če emisije snovi v zrak ne presegajo mejnih vrednosti iz drugega odstavka 11. člena te uredbe ali
2. največ do dopolnjenih 20 let od leta njene izdelave, če emisije snovi v zrak izpolnjujejo zahteve v zvezi z naslednjimi mejnimi vrednostmi:
a. črnina dimnih plinov 1;
b. ogljikov monoksid:
– 4.000 mg/m³ za nazivno toplotno moč 50 kW ali več in manjšo od 150 kW pri uporabi naravnega lesa v vseh oblikah, lesnih ostankov, briketov ali peletov,
– 2.500 mg/m³ za nazivno toplotno moč 50 kW ali več in manjšo od 150 kW pri uporabi premoga ter briketov in koksa iz premoga
– 2.000 mg/m³ za nazivno toplotno moč 150 kW ali več in manjšo od 500 kW pri uporabi premoga, naravnega lesa v vseh oblikah, lesnih ostankov, briketov ali peletov,
– 1.250 mg/m³ za nazivno toplotno moč 150 kW ali več in manjšo od 500 kW pri uporabi premoga ter briketov in koksa iz premoga,
– 1.000 mg/m³ za nazivno toplotno moč 500 kW ali več, če je trdo gorivo naravni les v vseh oblikah, lesni ostanki, briketi ali peleti,
– 625 mg/m³ za nazivno toplotno moč 500 kW ali več pri uporabi premoga ter briketov in koksa iz premoga;
c. prah 150 mg/m³ pri uporabi naravnega lesa v vse oblikah, lesnih ostankov, briketov ali peletov.
Uredba v treh prilogah opredeljuje izračun toplotnih izgub z dimnimi plini, mejne vrednosti za vsebnost nevarnih snovi v ostankih iz biomase in mejne vrednosti emisij snovi v zrak za enosobne kurilne naprave. Zahteve so torej strožje.
Vsebina uredbe in njene zahteve se povezujejo s Podnebnim ogledalom 2019 s priporočili za stavbe, in sicer zlasti glede sheme pomoči za URE v gospodinjstvih za ranljive skupine prebivalstva. Znano je, da je energetska revščina med prednostnimi evropskimi izzivi. Skoraj 11 % evropskih državljanov se srečuje s težavami pri ogrevanju v stanovanju. Zato je EU naložila članicam, da naj v NEPN-ju vključijo tudi ukrepe za zmanjševanje energetske revščine. Pripravljavci Podnebnega ogledala pa med drugim svetujejo, da naj se oblikujejo »merila za izbor upravičencev za finančne spodbude in razširijo njihov nabor tudi na prejemnike izredne socialne pomoči in varstvenega dodatka, kjer to še ni bilo izvedeno, ter na upokojence.« Posebej izstopa zahteva, da se čim prej začne s spodbujanjem ukrepov URE v 500 gospodinjstvih z nizkimi prihodki v okviru OP EKP. S tem pilotnim projektom naj bi vplivali tudi na zmanjšanje energetske revščine. V tem kontekstu bo marsikaj povedala analiza izvedbe Akcijskega načrta za URE za obdobje 2017–2020 in Operativnega programa ukrepov za zmanjšanje emisij TGP do leta 2020. V OP je bilo predvidenih 5 milijonov evrov za subvencioniranje ukrepov URE v 500 gospodinjstvih z nizkimi prihodki.
Kako bo z zmanjšanjem emisij iz stanovanjskih enot prebivalcev z nizkimi dodatki, bo znano šele čez čas. Hitreje pa se lahko pokažejo rezultati, če bo dosledno uveljavljena prepoved prodaje neustreznih peči, zaradi česar so prizadeto reagirali trgovci. Nekateri so razumeli, kot da je legalizirana prodaja uporaba neustreznih kurilnih naprav. Vendar je legalizacija neustreznih kurilnih naprav, takšnih naj bi bilo v Sloveniji 1.500, dovoljena samo za tiste kurilne naprave, ki so bile nabavljene od 1. januarja 2016 do začetka veljavnosti nove Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav. Njihove emisije pa ne smejo presegati starih mejnih vrednosti, ki so veljale 31. decembra 2015. Proizvajalci so sicer lahko prodajali neustrezne naprave do 1. januarja 2020. Mejne vrednosti izpustov so tako še strožje in od tega datuma naprej na evropskem trgu ni mogoče več kupiti neustreznih kurilnih naprav. Vprašanje seveda je, kako bo lahko TIRS na podlagi uredbe izvajal nadzor trga in prepoved prodaje neustreznih naprav.
Tudi trgovcem ne bo preprosto. Peči, ki jih prodajajo, morajo opremiti z dokazili o tipskem preizkusu. Največ težav je z zastarelimi kotli na drva, saj imajo zelo slab izkoristek toplote, izgube so previsoke, izpusti preko dovoljenih mej. Za čezmerne emisije so še drugi vzroki, od vlažnih drv in raznih PVC odpadkov do zdravju škodljivih goriv. Kritike so pogosto naslovljene na dimnikarsko službo, ki ne opravi dovolj strogega in strokovnega nadzora. O tem, kakšni so izpusti drugih ogrevalnih sistemov, ni dovolj ocen, prav gotovo pa so stare peči na drva tiste, ki zahtevajo prednostno sanacijo.
Pri tem so pomembne spodbude Eko sklada, manj prijazna je napoved, da bo akcijski načrt boja proti energetski revščini pripravljen do leta 2023.
Uredba o emisiji snovi iz malih kurilnih naprav zdaj točno določa, katera trdna goriva so dovoljena: naravni les, briketi, peleti, lesni ostanki, premog in koks. A pri vseh gorivih so določene omejitve oziroma mejne vrednosti emisij. Pred začetkom obratovanja ogrevalne naprave pa morajo biti opravljene meritve, ali so izpusti v dovoljenih mejah. Uredba tudi ne pozablja na degradirana okolja, na občine, kjer je ugotovljena največja onesnaženost zraka.
Dragocena bi bila ocena, koliko bodo spremembe pri rabi energentov v gospodinjstvih prispevale k zmanjševanju ogljičnega odtisa na prebivalca, ki je v Sloveniji višji od povprečja v EU.
