Nov evropski zakon in embalaža živil | | Vanesa Čanji | |
Evropski parlament je v začetku julija uzakonil nova pravila označevanja embalaže z živili. Razlog? Potrošnik naj bi bil tako bolje informiran in se bo lažje odločal v prid svojemu zdravju. Na embalaži morajo biti dobro vidne informacije (najmanjša še dovoljena velikost črk na embalaži je 1,2 milimetra) o maščobah, nasičenih maščobah, sladkorju, soli, beljakovinah, ogljikovih hidratih, transmaščobah in energetski vrednosti. Vse navedene informacije morajo biti izražene na 100 gramov ali 100 mililitrov, kar pomeni, da bo potrošnik različne izdelke med sabo enostavno primerjal. Dodatno so lahko informacije navedene tudi v deležih. | |
Države EU so se zahtevam Evropskega parlamenta, katerih glasnica je bila nemška poslanka Renate Sommer (EPP), ves čas razprave in postopkov usklajevanja upirale, saj so bila nasprotovanja živilske industrije huda. Evropski parlament se je zavzemal za radikalnejše rešitve v prid potrošnikom, v pogajanju s Komisijo in Svetom pa so le sprejeli kompromis, ki ga nekateri pozdravljajo, drugi pa menijo, da je znova pretehtal interes industrije pred zaščito potrošnikov. V nadaljevanju navajamo nekaj glavnih novosti.
Alergeni
Po dosedanji zakonodaji morajo biti vse sestavine, vključno z alergenimi substancami, navedene na etiketah predpakiranih živil. V prihodnje pa bodo morale biti te substance vizualno poudarjene, kar pomeni, da bo potrošnik hitreje in lažje zaznal, katera hrana vsebuje alergene.
Nova pravila tudi predpisujejo, da morajo biti podane informacije o vsebnosti alergenov v nepakirani hrani, na primer v hrani, ki se prodaja v restavracijah ali menzah. Države članice se lahko same odločijo, na kak način bodo te informacije na voljo potrošnikom.
Država izvora
Obstoječa evropska zakonodaja predpisuje, da mora biti izvor nekaterih prehrambnih artiklov, kot so goveje meso, med, oljčno olje ter sveže sadje in zelenjava, naveden na etiketi. To pravilo se po novem nanaša tudi na sveže meso, in sicer: svinjsko, ovčje, kozje in piščančje. Komisija bo morala sprejeti posebna pravila, ki bodo urejala to področje, in sicer v roku dveh let po uveljavitvi zakonodaje.
V prihodnje bodo morda spisek živil, na katerih mora biti informacija o izvoru oziroma poreklu, še razširili na nove kategorije. V razpravi so se omenjala živila z vsebnostjo mesa in mleka ter nepredelana živila. A Komisija mora najprej oceniti potrebne postopke za vpeljavo tovrstnega predpisa in seveda stroške.
Palmovo olje v živilih
Proizvajalci bodo morali po novem navesti tudi izvor rastlinskih olj v živilu, da bi lahko potrošnik preveril, ali izdelek vsebuje palmovo olje. To zahtevo so sprejeli zaradi skrbi Evropskega parlamenta pred posekom palminih plantaž, ki ogroža deževne gozdove in posledično tamkajšnje habitate. Evropski parlamentarci menijo, da je to njihov prispevek k trajnostnemu razvoju tega dela zemeljske celine, medtem pa okoljevarstveniki, ki so lobirali v procesu sprejemanja pravil, menijo, da bi morala biti pravila še strožja.
Proti zavajanju potrošnikov
Cilj novih pravil je tudi zaščititi potrošnika pred zavajajočimi podobami, opisi in slikovnimi predstavitvami na embalažah živil. Embalaža jogurta, na primer, ne bo smela imeti slike sadja, če v jogurtu ne bo sestavin pravega sadja. Potrošnik naj bi z lahkoto prepoznal »imitacijo živil«, torej živila, ki so na videz podobna drugim živilom, a imajo drugačne sestavine. Tak primer so živila, ki so podobna siru, a so narejena iz različnih vrst zelenjave. Kadar pride do zamenjave sestavine, ki jo potrošnik navadno pričakuje v živilu, mora biti to jasno označeno na sprednji strani embalaže v primerni velikosti, in sicer ob imenu blagovne znamke.
Meso, v katerem so deli različnih vrst mesa, mora biti označeno kot mešano meso, enako velja za ribe.
Živilska industrija se mora tem novim pravilom prilagoditi v roku treh let od objave zakona v Uradnem listu EU (predvidoma oktobra letos). Izjema so pravila o prehranskih vrednostih, ki imajo rok za uveljavitev pet let.
Čeprav evropski parlamentarci zvečine pozdravljajo sprejeti kompromis, saj naj bi zakonu zaradi intenzivnih pritiskov industrije grozil tudi propad, so mnogi nad njim razočarani. Med slednjimi je John Dalli, komisar za zdravje, ki je izrazil obžalovanje, da je v trdih pogajanjih o tem zakonu Svet zavrnil zahtevo parlamenta, da morajo biti informacije o prehranski vrednosti živila na sprednji strani embalaže. Prav tako je razočaran, ker so iz zakona izvzeli alkoholne pijače. Vprašal se je o številu potrošnikov, ki se dejansko zavedajo, koliko kalorij konzumirajo z alkoholnimi pijačami.
Mešani odzivi industrije
Živilska industrija v času sprejemanja novih pravil ni sedela križem rok, saj se zaveda, da tudi ta postopna in »omiljena« pravila za sabo potegnejo številne zahteve, ki seveda niso poceni. Odzivi so različni. Zlasti bo za večino trd oreh navajanje države izvora, še posebej če bodo razširili seznam živil, za katera velja to pravilo. Živilska podjetja trdijo, da bo to pomenilo številne dodatne stroške, ne da bi hkrati zagotovili dodano vrednost v obliki višje stopnje varnosti za potrošnike. Pričakovati je, da se bodo živilska podjetja z vsemi močmi upirala razširitvi seznama živil na tej listi.
A navedba države porekla za živilska podjetja le nima samo negativnih posledic. Tista podjetja, ki prodajajo predvsem živila domačega izvora, lahko z ustreznimi marketinškimi aktivnostmi okrepijo svoj tržni položaj na domačem trgu. Taka podjetja si seveda prizadevajo, da se bodo pravila označevanja o državi izvora čim prej razširila še na druga živila, zlasti na predelano meso in na mlečne izdelke.
Evropski parlamentarci so se že ob razpravi o novih pravilih označevanja zavedali, da bodo najbrž prispevala svoj delež k podražitvi hrane. Celotna živilska panoga bo morala nova pravila upoštevati v celotni verigi, kar pomeni, da bodo s tem nastajali novi stroški, ki se bodo v končni fazi prevalili na potrošnika. Poznavalci ocenjujejo, da bodo zaradi izpolnjevanja novih pravil višji stroški prizadeli zlasti manjše proizvajalce, ki pogosto menjajo svoje dobavitelje, pri velikih naj bi se stroški bolj razporedili.
Na vprašanje, kaj pomenijo nova pravila za konkurenčnost evropskih živil na globalnem trgu, glavni lobist FoodDrinkEurope nima natančne ocene. Posledice so kompleksne in težko predvidljive, zato so se tudi pogajalci odločili za postopno uvedbo pravil. Do konca leta 2014 bo Evropska komisija ocenila možnost razširitve novih pravil tudi na alkoholne in druge pijače, ki vsebujejo alkohol.