| Zelena knjiga ter podnebna in energetska politika EU | | |
| Kakšna naj bo evropska podnebna in energetska politika do leta 2030? To razpravo je z objavo zelene knjige konec marca odprla Evropska komisija, potekala pa bo do 2. julija. | |
EU želi pospešiti aktivnosti, s katerimi bi dosegla podnebne in energetske cilje, ki si jih je postavila do leta 2020. Kot je znano, gre za cilje več različnih politik, med katerimi so najpomembnejši zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter rast obnovljivih virov energije in energetskih prihrankov. Dolgoročni cilj EU je ustvariti odprt, integriran in konkurenčen enotni energetski trg, ki bo skrbel za energetsko varnost držav članic.
Poročilo, ki ocenjuje napredek držav članic pri doseganju ciljev s področja obnovljivih virov energije do leta 2020, kaže močno rast sektorja za obnovljive energije do leta 2010. V porabi EU je do tega leta dosegel 12,7-odstotni delež, cilj za leto 2020 pa je 20-odstotni delež. V energetski porabi Slovenije je delež obnovljive energije leta 2010 znašal 19,9 odstotka, cilj Slovenije za leto 2020 pa je 25 odstotkov.
Četudi še ni jasno, ali bo EU dosegla vse postavljene cilje do leta 2020, že načrtuje nove. Evropska komisija je prepričana, da je to potrebno, saj dolgoročne obsežne investicije zahtevajo jasne politične in zakonodajne cilje. Po njenem mnenju bodo cilji do leta 2030 prispevali k ustvarjanju konkurenčnejšega gospodarstva in varnega energetskega sistema. Pospešili naj bi povpraševanje po učinkovitih in nizkoogljičnih tehnologijah, raziskovanje, razvoj in inovacije. Vse to naj bi prispevalo k ustvarjanju novih delovnih mest in ekonomski rasti.
Razprava med državami članicami EU naj bi prinesla konsenz, kako ambiciozne korake želi delati Evropa na tem področju, kar bo izhodišče za nadaljnja pogajanja z drugimi državami globalne skupnosti.
Evropska komisija je prepričana, da morajo biti cilji do leta 2030 dovolj smeli, da bo EU dosegla dolgoročne podnebne cilje. Hkrati pa mora upoštevati številne spremembe, ki so se zgodile od časa, ko je bil sprejet prvotni okvir. Med najpomembnejšimi spremembami je zagotovo gospodarska in finančna kriza.
Razpravljavci bodo morali upoštevati vrsto zavez oziroma ciljev, ki jih je EU že sprejela, med drugim cilj konkurenčne nizkoogljične ekonomije do leta 2050 (zmanjšanje toplogrednih plinov od 80 do 95 % do leta 2050 glede na leto 1990), energetske cilje do leta 2050, belo knjigo o transportu idr.
Izhodiščni scenariji razprave so naslednji:
– do leta 2030 bo potrebno znižati 40 % toplogrednih plinov v EU;
– višji odstotki za obnovljive vire energije (približno 30 %), učinkovito rabo energije in pametna energetska omrežja;
– energetski sistem EU zahteva nujne spremembe oziroma modernizacijo, kar bo vplivalo na cene energije do leta 2030.
Zelena knjiga želi privabiti vse deležnike k razpravi in oblikovanju skupne podpore za cilje, ki jih bo potrebno doseči do leta 2030.
