Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana
Mesta naj bi v prihodnje v večji meri skrbela za propulzivno, trajnostno in vključujočo urbano ekonomijo. Ali tudi vi razumete vlogo mesta kot enega ključnih pospeševalcev lokalne ekonomije v prihodnje? Kaj bi se moralo spremeniti, da bi se to v slovenskih mestih dejansko dogajalo?
Saj se dejansko dogaja. Vsaj za Ljubljano lahko to z gotovostjo trdim. V MOL skladno s trajnostno Vizijo Ljubljane 2025 ustvarjamo spodbudno okolje za investicije, ki so podlaga za nadaljnji razvoj mesta. Ljubljana je z letošnjim nazivom Zelena prestolnica Evrope postala prepoznavna ne samo na evropskem, temveč tudi na svetovnem zemljevidu. Na nas se mnogi obračajo z željo, da se od nas učijo, postali smo zanimivi tako za domače kot tuje vlagatelje. K nam prihaja pomemben trgovec Ikea, gradi se hotel Intercontinental s petimi zvezdicami, vzpostavlja se nov logistični center v BTC-ju, nekoč opuščena gradnja v soseski BelleVie bo končno zaživela ipd. S tem se odpirajo možnosti za več tisoč novih delovnih mest, kar še dodatno prispeva h gospodarskemu razvoju Ljubljane. Poleg tega lahko izpostavim, da smo s prenovo mestnega središča v ekološko cono, z umikanjem avtomobilov in oblikovanjem območja za pešce omogočili tudi boljšo priložnost za razcvet lokalnih trgovin, gostinskih lokalov in drugih storitev. Prav zaradi prijaznejšega okolja v center prihaja več občanov ter domačih in tujih gostov, ki uživajo v bogati trgovski in kulinarični ponudbi, s tem pa mesto cveti.
Pri prehodu v bolj trajnostno družbo naj bi mestne oblasti pri odločanju in izvajanju razvojnih politik v vse večji meri uvajale t.i. večdeležniške dialoge –vsebinsko participacijo več skupin deležnikov pri odločanju in izvajanju odločitev.
Sliši se, kot da govorite o nekem novem konceptu, ki naj bi ga uvedli. V MOL to ne drži, kajti tako delamo že 10 let. V MOL javnost vključujemo pri oblikovanju različnih strategij in dokumentov že ves čas. Letos, ko nosimo naziv Zelena prestolnica Evrope, skupaj z različnimi skupinami in posamezniki pripravljamo ter izvajamo tematske dogodke. Prepričani smo namreč, da sodelovanje pripomore k boljšim rešitvam in rezultatom. Pomembno je – tako kot velja za vključevanje občanov, splošne javnosti in drugih deležnikov – da sodelujemo, se povezujemo in komuniciramo obojestransko. Delamo za meščane in skupaj z njimi. Smo odprti do predlogov, mnenj in idej, imamo tudi Odsek za pobude meščanov, ki redno sprejema in odgovarja na pobude; od leta 2009 so obravnavali že okoli 60.000 pobud. Tudi sam sem jim osebno na voljo: vsak mesec imam dan odprtih vrat, ki se podaljša tudi na več dni, in doslej me je obiskalo že okoli 23.000 ljudi. Poleg tega z različnimi javnostmi sodelujemo na številnih posvetih, razpravah, delavnicah, okroglih mizah …, vse z namenom, da skupaj poiščemo najboljše rešitve za še boljšo kakovost življenja. Po naših izkušnjah je tako sodelovanje lahko plodno, a treba se je zavedati, da včasih vseh idej zaradi objektivnih razlogov ni mogoče uresničiti. Vsekakor si prizadevamo biti najboljši servis našim meščanom in obiskovalcem.
Kakšne spremembe pričakujete v Ljubljani v prihodnje zaradi vse večje digitalizacije?
Zadnja leta v življenjski stil naših občanov uspešno vpletamo inovacije in tehnološko napredne ideje, a je treba upoštevati, da gre digitalizacija sveta naprej hitreje, kot so ljudje na to pripravljeni. Prizadevamo si slediti trendom, tako npr. našim občanom nudimo razne aplikacije in spletna orodja, ki jim olajšajo vsakdan. Imamo portal Pobude občanov, razna orodja za načrtovanje trajnostnih poti, imamo enotno brezstično kartico Urbana za več mestnih storitev, kot so plačilo vožnje z mestnim avtobusom in električnim vlakcem Urban, plačilo parkirnine, vzpenjače, sistema Bicike(LJ), vključuje tudi storitve Mestne knjižnice Ljubljana; na avtobusnih postajališčih imamo prikazovalnike z napovedjo prihodov; že pred nekaj leti smo uvedli brezžični internet, preizkušamo razne aplikacije za nadzor prometa, kakovost zraka in trajnostno ravnanje ter druge pristope s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Vse to počnemo, da občanom olajšamo njihov vsakdan in jim Ljubljano še bolj približamo, naredimo bolj dostopno. Razvoj se bo v tej smeri še nadaljeval in mi mu bomo sledili.
Kaj je po vašem mnenju največji izziv mest v Sloveniji in v EU v prihodnjih 20 letih? In kaj v Ljubljani?
Izzivov ne manjka. Ampak glede na teme mednarodnih konferenc in forumov, na katere so nas vabili zadnja leta in ki smo jih tudi organizirali pri nas, se vsi nekako osredotočamo na reševanje problematike podnebnih sprememb, razvoja mest, prometa, energije, naravnih virov. Dejstvo je, da je to nekaj, kar bo prizadelo celoten svet, če ne bomo ukrepali takoj. In prav zato se tudi v Ljubljani osredotočamo na to že zadnje desetletje in z več kot 1.700 projekti izboljšujemo kakovost življenja tako sedanjim generacijam, kot tudi prihodnjim, s poudarkom na trajnostnem razvoju. Treba je misliti naprej: kaj lahko storimo, da bomo ohranili naravne vire, varčevali z energijo, omejili izpuste, potovali trajnostno, premišljeno ravnali z odpadki, vzdržno razvijali mesto in tako vplivali globalno na zmanjšanje negativnih posledic podnebnih sprememb. V Ljubljani to že počnemo in smo na dobri poti, kot so potrdile tudi številne mednarodne ocenjevalne komisije, ki nam podeljujejo nagrade in priznanja. To potrjujejo tudi občani sami: 92 % vprašanih v raziskavah Eurobarometer in Eurostat pravi, da so zadovoljni z življenjem v Ljubljani, kar me izjemno veseli. Vsak občan lahko nekaj prispeva k bolj zeleni prihodnosti, zato jih tudi v raznih akcijah spodbujamo k takšnemu ravnanju. Pomembno je, da ravnamo odgovorno in ohranimo planet za naše zanamce, da bo vsaj takšen, kot ga imamo mi.
