| Med komunalnimi podjetji | | |
| Kako izgradnja Koroškega centra za ravnanje z odpadki vpliva na delo koroških komunalnih podjetij? Zelo, meni dipl. inž. str. Jože Dvorjak, ki v Komunali Slovenj Gradec vodi komunalno oskrbo, in sicer za dve občini. Tudi za Mislinjo. Spremembe so pri ločenem zbiranju odpadkov. Med drugim obnavljajo zdaj ekološke otoke in med redkimi ločeno zbirajo tudi stekleno embalažo in tekstilne odpadke. Kritični so do sheme za zbiranje odpadnih sveč, saj dolgo čakajo na skladišču, da shema oddela, kar mora oddelati. In ena izmed posebnosti? Nadzor pri zbiranju odpadkov se jim obrestuje. Jože Dovjak podpira samostojno ministrstvo za okolje in prostor. | |
V letu 2013 ste v obeh občinah zbrali nekaj več kot 7 ton mešanih komunalnih odpadkov in bio odpadkov. V poprečju okrog 20 kg mesečno na občana. Kaj kažejo podatki za zadnja tri leta pri ločenem zbiranju in katerih odpadkov zberete največ?
Ločevanje odpadkov se izboljšuje. Na področju ravnanja z odpadki je bilo v Mestni občini Slovenj Gradec in Mislinja v zadnjih letih kar nekaj sprememb. Najpomembnejša je vsekakor pričetek obratovanja koroškega regijskega centra za odpadke Kocerod v Mislinjski Dobravi. Spremenil se je način ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru. Prej so se odpadki zbirali v enem zabojniku pred hišo in na ekoloških otokih. Po novem se odpadki ločujejo po sistemu mokri – suhi in biorazgradljivi odpadki. To pomeni, da se v zabojnik za suhe odpadke odlagajo vse vrste embalaže, razen steklene, ter papir in karton. V zabojnik za mokre odpadke se odlaga ostanek komunalnih odpadkov ter v zabojnik za biološke odpadke kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odrez.
Ugotavljate izboljšanje. Kako ste to dosegli?
Izboljšanje je, vendar skromno. V letu 2013 smo zaradi osveščanja prebivalcev izvajali kontrolo ločevanja suhih odpadkov, kar se je izkazalo za učinkovito. Po podatkih s strani Koceroda se je delež pravilno ločenih odpadkov v zabojniku za suhe odpadke povečal. Za izboljšanje ločevanja na izvoru je pomembno osveščanje prebivalstva, zadostno število urejenih ekoloških otokov ter možnost oddaje odpadkov na zbirnih centrih tudi ob popoldanskem času in ob sobotah. Na območju obeh občin je 39 ekoloških otokov za ločeno zbiranje papirne, plastične, steklene in kovinske embalaže. Otoke zdaj obnavljamo, saj morajo biti ekološki otoki tudi primernega videza. Na nekaterih ekoloških otokih so postavljeni zabojniki za zbiranje uporabnega tekstila. Glede na to, da stekleno embalažo ni dovoljeno oddajati v zabojnik za suhe odpadke, na terenu povečujemo število zabojnikov za stekleno embalažo. Med odpadki se vsekakor povečuje delež odpadne embalaže. Za komunalna podjetja bi bilo lažje, če bi lahko odpadno embalažo oddali samo enemu prevzemniku. Kar se tiče odpadne embalaže od sveč, ugotavljamo, da shema ne deluje dobro. Nikoli ne moremo oddati vseh zbranih sveč oziroma jih imamo zelo dolgo na skladišču.
Težave so z odpadnimi svečami. In z bio odpadki? Kaj kaže izvajanje uredbe?
Občani lahko v obeh občinah izbirajo med hišnim kompostiranjem biološko razgradljivih odpadkov ali odlaganjem v zabojnikih za biološke odpadke. Pred pričetkom so se občani z izjavo opredelili, ali bodo imeli hišni kompostnik ali zabojnik za bio odpadke. Bio odpadke odvažamo enkrat na teden. Oddamo jih na Kocerod v kompostiranje. Za redni odvoz bio odpadkov se je odločilo malo gospodinjstev. Zato nameravamo v prihodnje nadzirati kompostiranje oziroma nadzirati odlaganje bio odpadkov. V večstanovanjskih objektih smo vsem gospodinjstvom zagotovili zbiranje in odvoz bio odpadkov.
Kaj lahko vaše podjetje stori za preprečevanje nastajanja odpadkov?
V podjetju spodbujamo ločevanje odpadkov na različne načine. Z informiranjem v obliki Informatorjev, ki jih občani dobijo zraven položnic, v lokalnem časopisu ter na spletni strani podjetja. Poleg tega sodelujemo s šolami in vrtci na naravoslovnih dnevih in drugih izobraževalnih dogodkih. Naše podjetje si v okviru akcij osveščanja prizadeva, da občani pravilno razvrščajo in odlagajo odpadke oziroma jih vozijo na zbiralnice ločenih frakcij in zbirne centre. Za zmanjšanje količin odpadkov občane opozarjamo na uporabo vračljive embalaže, z zagotavljanjem kvalitetne pitne vode na pipi pa poskušamo, da se zmanjša količina plastenk. Za zmanjšanje nastajanja odpadkov pa se lahko največ stori v proizvodnji in prodaji izdelkov.
Dober predlog. Komunalna podjetja opozarjajo na vrzeli v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Se tudi pri vas kopiči odpadna embalaža?
Glede odpadne embalaže bi predlagal, da za odpadno embalažo namesto družb poskrbijo regijski centri za ravnanje z odpadki. V naši regiji je to Kocerod. Vso odpadno embalažo bi koroška komunalna podjetja oddala v nadaljnje ravnanje Kocerod-u. Oddajanje odpadne embalaže več družbam in zagotavljanje priznanih deležev pomeni poleg zbiranja embalaže samo dodatna administrativna dela. Pogosto se embalaža kopiči, predvsem steklo. Velik problem je tudi kopičenje odpadnih sveč. Odpadnih sveč nam pooblaščeni prevzemniki ne odvažajo v količinah, ki jih zberemo. Izgovarjajo se na povečane količine zaradi t.i. črnega trga. Toda ta problem se ne more reševati v breme javnih podjetij, saj smo dolžni le zbirati odpadne sveče skladno z Uredbo.
Kakšna je kakovost pitne vode na vašem območju in kaj kaže poraba vode?
Poraba pitne vode se iz leta v leto zmanjšuje. Kakovost pitne vode je na naših vodnih sistemih zelo dobra. Morda imamo manjše probleme na manjših vaških vodovodnih sistemih, ki smo jih v zadnjih letih prevzeli v upravljanje. S povezavami manjših vodovodov na večje sisteme bodo tudi tu težave z zagotavljanjem ustreznosti pitne vode odpravljene. Poraba vode po letih upada, verjetno tudi zaradi upada dejavnosti v občinah. Pitna voda je primerne kakovosti. V upravljanju imamo trinajst javnih vodovodnih sistemov, od tega je šest sistemov z redno pripravo vode s kloriranjem. Večji projekt za izboljšanje kvalitete pitne vode je Projekt priprave in obdelave surove vode na glavnih zajetjih, iz katerih se oskrbuje večina prebivalcev v občini Slovenj Gradec in je trenutno v fazi priprave projektne dokumentacije. Prav tako smo v zaključnem postopku sprejemanja državne Uredbe o zaščiti vodnih virov v Mestni občini Slovenj Gradec, kar je za nas izrednega pomena, da ohranimo kvalitetne vodne vire.
Kako ste uredili čiščenje odpadnih voda in kako boste uresničili zahtevo, da se občani na omočjih, kjer ni kanalizacije, oskrbijo z malimi čistilnimi napravami?
Za čiščenje odpadne vode v MO Slovenj Gradec je zgrajena CČN Pameče, v občini Mislinja pa CČN Dovže. Na centralni čistilni napravi je priključenih približno dve tretjini gospodinjstev. Na področjih, kjer ni kanalizacije, bo potrebno do leta 2017 zgraditi MČN, kar pa bo za marsikaterega občana predstavljalo velik finančni problem. MO Slovenj Gradec, podobno namerava občina Mislinja, je zato sprejela Odlok in Pravilnik, s katerima je predvideno sofinanciranje MČN do višine 1.000 eur.
Koroški regionalni center za ravnanje z odpadki je kljub določenim težavam začel z delom. Kaj pričakujete od kakovostnega dela Koceroda in kaj lahko komunalci storite za njegovo uspešno poslovanje?
Dejansko so se na Kocerod-u ob začetku delovanja pojavljale težave, zaradi katerih smo imeli probleme tudi mi kot zbiratelj in prevoznik odpadkov. Vsako nepravilno ločevanje na izvoru, tako pri zabojnikih suho – mokro pri gospodinjstvih, do zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov pomeni težavo pri obdelavi odpadkov na Kocerod-u. V bodoče pričakujemo, da bo podjetje Kocerod poskrbelo za nadaljnjo predelavo in odstranitev za vse vrste odpadkov, tudi za odpadno embalažo, OEEO, nevarne odpadke, gradbene odpadke in ostale odpadke, ki se zberejo pri gospodinjstvih.
Kaj menite, ali se je odnos občanov in mladih do okolja spremenil? Se kaže večja občutljivost za kakovost življenja v zelenem, prijetnem urbanem okolju in na podeželju?
Odnos do okolja se je v zadnjih letih zelo spremenil in to na bolje. Zavedamo se, da je potrebno največ narediti pri vzgoji mladih, zato je naše podjetje odprto za sodelovanje s šolami. Osnovnošolcem in dijakom omogočamo oglede naših proizvodnih procesov, izvajamo predstavitve dejavnosti na šolah, omogočamo opravljanje prakse dijakom in študentom iz okoljevarstvenega izobraževanja. Vse več opozarjajo na nepravilno ravnanje v naravi občani, kar pomeni, da jim ni vseeno, kaj se dogaja z naravo. Bo pa potrebno posameznike, ki jim ni mar za okolje, na ustrezen način sankcionirati.
Nova koalicija se je odločila za novo ministrstvo za okolje in prostor. Kaj menite o tej odločitvi?
Skrb za okolje in urejanje prostora sta v današnjem času velikega pomena. Potrebno je, da to področje ureja samostojno ministrstvo. Želimo pa si, da pri pripravi zakonskih predpisov na komunalnem področju ministrstvo sodeluje in upošteva predloge izvajalcev obvezne javne službe oziroma zbornice komunalnega gospodarstva. Le taki predpisi bodo učinkoviti, uporabni v praksi in prijazni do občanov, kot tudi do izvajalcev obveznih javnih služb.
