| Statistika o odpadkih | | Tanja Vidic | |
| V zadnjih dvajsetih letih so ob ugotovitvah o onesnaževanju okolja zaradi odstranjevanja odpadkov postali prav odpadki eno od najpomembnejših poglavij pri spopadanju s problematiko globalnega segrevanja in brezobzirnega izčrpavanja naravnih surovin. Za oblikovanje učinkovitega sistema ravnanja z odpadki so potrebni kakovostni podatki o izvoru in količini odpadkov ter načinu ravnanja z njimi. Od leta 2001 Statistični urad RS v sodelovanju z Agencijo RS za okolje letno izvaja tri statistična raziskovanja na področju industrijskih odpadkov: statistično raziskovanje o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih (ODP), o zbiranju odpadkov (ODP-Z) ter statistično raziskovanje o predelavi/odstranjevanju odpadkov (ODP-P). | |
Namen raziskovanja ODP je pridobiti podatke o vrstah in količini odpadkov, nastalih v poslovnem subjektu pri proizvodnih in storitvenih procesih, o načinu ravnanja z njimi ter o količini odpadkov, ki so bili interno predelani ali odstranjeni v samem poslovnem subjektu. Namen raziskovanja ODP-Z je pridobiti podatke o količini zbranih/prevzetih odpadkov s strani zbiralcev odpadkov ter podatke o njihovih nadaljnjih tokovih. Namen raziskovanja ODP-P pa je pridobiti podatke o količini predelanih/odstranjenih odpadkov s strani predelovalcev oziroma odstranjevalcev odpadkov. Pri izdelavi metodologije na področju statistike odpadkov so se upoštevale zahteve slovenske zakonodaje in zahteve nove zakonodaje Evropske unije (Waste Statistics Regulation), hkrati pa so se vključila tudi priporočila združenih narodov s področja statistike okolja.
Količina odpadkov v letu 2009 manjša kot v preteklem letu
V Sloveniji je v letu 2009 nastalo 6.760.379 ton odpadkov, od tega je 85 % odpadkov nastalo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Ostalih 15 % je komunalnih odpadkov, ki so bili zbrani v okviru izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.
V letu 2009 je v proizvodnih in storitvenih dejavnostih nastalo 5.568.227 ton odpadkov (skupaj z zalogami 5.847.398 ton) ali za 6 % manj kot v letu 2008. Največ odpadkov, 30 %, je nastalo v predelovalnih dejavnostih; v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro jih je nastalo 29 %, v dejavnosti gradbeništvo pa 27 %; preostalih 14 % je nastalo v drugih dejavnostih.
| C16 | Obdelava in pred. lesa, proiz. izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva |
| C20 | Proiz. kemikalij, kemičnih izdelkov |
| C24 | Proizvodnja kovin |
| C17 | Proiz. papirja in izdelkov iz papirja |
| C10 | Proiz. živil |
| C25 | Proiz. kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav |
| C druge | Druge predelovalne dejavnosti |
| C23 | Proiz. nekovinskih mineralnih izdelkov |
| C29 | Proiz. motornih vozil, prikolic in polprikolic |
| C28 | Proiz. drugih strojev in naprav |
| C 31 | Proiz. pohištva |
| C27 | Proiz. električnih naprav |
Gledano regionalno je v letu 2009 največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih (skupaj z zalogami iz preteklih let) nastalo v Savinjski regiji, in sicer 1.775.654 ton, kar predstavlja 30 % od celotne količine nastalih odpadkov. Glede na izvor odpadkov so z 1.613.835 tonami (29 %) nastalih odpadkov v ospredju odpadki iz skupine 17 – gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov, sledijo odpadki iz skupine 10 – odpadki iz termičnih procesov z 1.536.644 tonami (28 %) nastalih industrijskih odpadkov. Velik delež predstavljajo tudi odpadki iz skupine 3 – odpadki iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje ivernih plošč in pohištva, vlaknin, papirja in kartona, in sicer 575.714 ton (10 %).
Odpadki so koristna surovina
Ravnanje z odpadki postavlja v ospredje zmanjševanje njihove količine na viru nastanka, njihovo ponovno uporabo in recikliranje, sežiganje in kot zadnjo možnost odlaganje, ki naj bi ga uporabili samo v primeru, kadar predstavlja okoljsko in ekonomsko najbolj učinkovit način.
V letu 2009 je bilo interno (v podjetjih) predelanih ali odstranjenih 43 % vseh nastalih odpadkov, 47 % vseh odpadkov je bilo oddanih v predelavo ali odstranjevanje drugim podjetjem v Sloveniji, preostalih 10 % so poslovni subjekti začasno uskladiščili (6 % vseh odpadkov), prodali trgovcem z odpadki (3 % vseh odpadkov) ali izvozili (1 % vseh odpadkov).
V letu 2009 predelali in odstranili manj odpadkov
Poleg interne predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v napravah podjetij oziroma poročevalskih enot Statistični urad RS zbira podatke tudi o količini predelanih/odstranjenih odpadkov s strani predelovalcev/odstranjevalcev odpadkov, ki so si pridobili okoljevarstveno dovoljenje za predelavo/odstranjevanje odpadkov oziroma so vpisani v evidenco zbiralcev odpadkov. V letu 2009 je bilo s strani predelovalcev odpadkov skupno predelanih 3.003.624 ton odpadkov ali za 5 % manj kot v letu 2008. S strani odstranjevalcev je bilo v letu 2009 odstranjenih 290.534 ton odpadkov ali za 33 % manj kot v letu 2008.
Usmeritve pri ravnanju z odpadki
Velik del odpadkov nastaja po nepotrebnem, saj v današnjem času visoke tehnologije obstajajo različne okoljsko tehnične rešitve, ki bi ob zadostni okoljski ozaveščenosti in pripravljenosti ljudi za drugačno ravnanje prispevale k večji snovni in energetski izrabi odpadkov ter posledično zmanjšanju izrabe naravnih surovin.
Vsak material preide v izdelek, vsak izdelek oziroma proizvod pa pri današnji potrošniško usmerjeni družbi slej ko prej preide v odpadek. Z ustreznim preoblikovanjem izdelkov (eko dizajn) in ustreznim ravnanjem z njimi lahko postanemo družba brez odpadkov. Današnji linearno usmerjen sistem proizvodnje je potrebno preusmeriti v nov krožni sistem, ki odpadke koristno uporabi kot surovine, omogoča razvoj novih delovnih mest in blaginjo lokalnim gospodarstvom. Pri tem imajo izredno pomembno vlogo ravno podjetja, ki morajo pri oblikovanju izdelka in proizvodnega procesa v ospredje postaviti okoljevarstveni vidik.
Osnovna naloga ne sme biti iskanje poti, kako se odpadka znebiti, ampak zagotavljanje trajnostnega načina uporabe odpadkov oziroma materialov ter spodbujanje njihovega recikliranja in ponovne uporabe ter energetskega izkoriščanja.
Vsi navedeni podatki in še veliko več o količinah odpadkov ter ravnanju z njimi so dostopni na spletni strani http://www.stat.si/ ter v rednih publikacijah SURS.
