| CERO NIK | | Dragica Jaksetič | |
| Šestnajst notranjskih (brez Blok), kraško-brkinskih in obalnih občin je konec junija podpisalo medobčinsko pogodbo o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK). Vse občine so še pred podpisom pogodbe potrdile tudi dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), v občini Logatec, kjer bodo center zgradili, pa so vse bližje odločitvi, da bo mehansko-biološka sortirnica odpadkov stala v obrtno-industrijski coni za Klijem. | |
Sedemnajst županov (občina Bloke se je kmalu premislila in se odločila, da bodo za njihove odpadke poskrbeli v ljubljanskem Ceru) se je 18. januarja odločilo, da bodo skupaj poiskali rešitev za odpadke. Projektni svet, ki ga vodi logaški župan Berto Menard, člana pa sta piranski podžupan Gašpar Mišič (koordinator projekta) ter vrhniški župan, prej dolgoletni direktor tamkajšnjega komunalnega podjetja, Stojan Jakin, pa je od tedaj razrešil dva nelahka pomisleka.
Prva predlagana lokacija blizu avtocestnega postajališča Lom, na območju velike koncentracije zlasti pod- in nadzemnih kraških pojavov, ki je tudi v območju Nature 2000, je na Logaškem povzročila veliko nasprotovanje v javnosti, tudi strokovni, zato so pripravljalci projekta to možnost opustili, v nadaljevanju pa poiskali najverjetnejšo lokacijo med tremi še mogočimi, v gospodarskih conah za Klijem in Zapolje ter na obstoječem odlagališču odpadkov Ojstri vrh. Nihče še noče z vso gotovostjo potrditi, da bodo center gradili v obrtni coni za Klijem, a neuradno bo center stal prav tam.
Omenjena lokacija se nahaja na okoljsko in družbeno bolj sprejemljivem območju občine Logatec, za katero so že sprejete podlage in ustrezni občinski prostorski dokumenti, ki ustrezajo predvideni okoljski dejavnosti.
Druga dilema pa je bila, ali Primorska sploh potrebuje dva centra za predelavo odpadkov, poleg logaškega še novogoriškega za 13 občin od Vipave do Bovca. Država je odločitev tudi tokrat prepustila občinam in ker med projektnima svetoma obeh Cerov ni prišlo do soglasja, zlasti ne glede cene, so se »južni« Primorci in Notranjci odločili, da nadaljujejo z uresničitvijo lastnih načrtov.
Cero NIK bo projektiran za predelavo 55.000 ton odpadkov, ki jih v enem letu zdaj ustvarijo v občinah s skupaj 200.000 prebivalci, po zdaj znanih podatkih pa bo stal 42,5 milijona evrov. Do jeseni mora biti nared vloga za kandidiranje za evropska kohezijska sredstva, pričakujejo pa, da bo teh za tretjino predvidene naložbe. Cero NIK bo obsegal objekt za mehansko biološko obdelavo odpadkov z upravnimi prostori, sortirnico mešanih komunalnih odpadkov, demontažno halo kosovnih odpadkov, skladiščne objekte, dovozne poti z manipulativnimi platoji, čistilno napravo za izcedne vode in druge.
Dokumentacijo, potrebno za oddajo vloge za sofinanciranje za Cero NIK, to pa so poleg dokumenta identifikacije investicijskega projekta še predinvesticijska zasnova, investicijski program in študija izvedljivosti investicije, pripravlja družba Radix. Cena predelave odpadkov skupaj z odlaganjem od 10 do 15 odstotkov preostanka odpadkov bo znašala 72 evrov za tono predelanih odpadkov, skupaj z amortizacijo 108 evrov, k temu pa bodo morale občine prišteti oziroma pokriti še prevozne stroške.
Gradnjo Cera NIK pa bodo morale spremljati tudi naložbe za okoljsko sprejemljivo ravnanje z odpadki, predvsem za zmanjševanje odpadkov na izvoru, nato pa tudi gradnja objektov. Obalne občine posebej (na Serminu) in kraške občine posebej (pri Sežani) bodo verjetno zgradile prekladalni rampi, kjer bodo odpadke iz posameznih občin stisnili (volumen zmanjšali trikratno) in pretovorili na 40-kubične zabojnike, ti pa bodo pot nadaljevali v Logatec. Kam bodo odvažali preostanek odpadkov na odlaganje, še ni znano, verjetno pa v ljubljanski ali trebanjski Cero. Cero NIK mora biti nared do leta 2015.
—————————
Izmed dveh variant so v Ceru NIK izbrali tisto, pri kateri bodo produkte procesa obdelave odpadkov (trdno gorivo, bioplin iz težke frakcije, bioplin iz obdelave biorazgradljivih odpadkov) uporabili kot energente in za snovno izrabo kovin. Sicer pa so izbrali postopek mehanske separacije z anaerobno (brez prisotnosti kisika) fermentacijo mešanih komunalnih odpadkov in anaerobno-aerobno obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov.
—————————
