| Odpadki v planinah | | |
| Pospravljanje odpadkov in primerno ravnanje z njimi kažeta obraz in srce sodobne družbe, kar je v gorah še toliko bolj očitno. Prav vsak obiskovalec gora nosi svoj del odgovornosti, še bolj pa vsi, ki v gorah izvajajo komercialne ali drugačne dejavnosti. Torej planinska društva, vodniki skupin, organizatorji izletov … Planinci si že več kot 25 let z akcijo Odnesimo smeti s seboj v dolino prizadevajo, da vse odpadke odnašajo z gora in k temu navajajo vse generacije, predvsem pa mlade planince od vrtca do mladostnikov. | |
V planine redno zahaja okoli 350.000 Slovencev, torej vsak peti Slovenec . Po statistiki so problematični predvsem dnevni obiskovalci, ki se odpravijo v zavarovana območja, gore ali drugam le za kratek čas – opaža se namreč močno povečanje mešanih odpadkov predvsem v poletnih mesecih. Odpadne snovi preidejo v gorske reke, s čimer onesnažijo povsem čisto vodo. Razkroj odpadkov močno vpliva na prst. V slovenskih gorah je skupno 176 postojank (koče, zavetišča in bivaki). Markiranih je 1661 planinskih poti v skupni dolžini več kot 9.000 kilometrov. Mnogo koč ima vzpostavljen sistem za ločeno zbiranje odpadkov. Z avtomobilom jih odpeljejo v dolino, kjer je dostop omogočen, medtem ko v visokogorju in sredogorju uporabljajo druge načine transporta. Zato oskrbniki seveda ne nasprotujejo, če svoje odpadke odvržete v njihove koše za smeti, vendar imajo vsekakor raje, če jih odvržete v dolinah. Veliko jih že ima vzpostavljen sistem ločenega zbiranja odpadkov, nekatere so opremljene s stiskalnicami za pločevinke in imajo urejene kompostnike. Ene odpadke odvažajo, druge jih tudi sežigajo in kompostirajo.
Tina Leskošek iz društva za varstvo Alp, CIPRA Slovenija, ocenjuje, da se je kultura obnašanja planincev v primerjavi s preteklostjo opazno dvignila. Nekdaj so bile smeti ob planinskih poteh in metanje odpadkov planinskih koč v razne jame in škraplje nekaj povsem normalnega. Planinci večinoma zgledno poskrbijo za svoje odpadke, kar pomeni, da jih odnesejo v dolino. Seveda pa se vedno najdejo izjeme, ki puščajo za seboj sledi nezelenega ravnanja. Tudi nekatere planinske koče so pri odstranjevanju odpadkov storile korak naprej – ločujejo jih in stiskajo. Koče na različne načine transportirajo odpadke v dolino (s helikopterjem, žičnico, konji, kamioni). Povsod pa se še vedno premalo pozornosti namenja temu, da bi bilo odpadkov kar najmanj. Znano pa je, da je v okolici nekaterih planinskih koč še veliko jam, ki so še iz preteklosti polne odpadkov, gradbenega materiala in odslužene opreme iz koč. Za sanacijo bi morala poskrbeti Planinska društva, ki s kočo upravljajo.
Zdenka Mihelič iz Planinske zveze Slovenije že četrt stoletja izvaja pomembne ozaveščevalne programe. Lansko leto so začeli opozarjati tudi na pomembnost ločevanja odpadkov s kampanjo »Odnesimo smeti s seboj domov in ločujmo.« Od planincev se pričakuje ne le, da ne bodo smetili, ampak tudi, da bodo odnesli smeti s seboj. Skupaj s Slopakom so pripravili več ozaveščevalnih akcij prek spletne strani PZS (več objav), na Facebooku PZS, prek Twitterja, v E-novicah PZS, v Planinskem vestniku in Obvestilih PZS. Že nekaj let podpirajo akcijo »Očistimo naše gore in planine«, ki poteka pri Zavarovalnici Triglav. Tudi letos intenzivno sodelujejo. »Varovanje in ohranjanje gorske narave in narave je eno izmed bistvenih načel Planinske zveze Slovenije in planinske organizacije s planinskimi društvi in planinci vred. Planince k varovanju okolja in gorske narave spodbuja naš Častni kodeks slovenskih planincev (ki letos praznuje 40 let in je trenutno v fazi osvežitve). V njem piše: »Planinec z osebnim zgledom in ravnanjem skrbi za ohranjanje gorskega okolja tako, da na planinskih poteh, posebej še na vrhovih, počivališčih in razglediščih ne odmetava odpadkov. Odnaša jih s seboj v dolino in jih odlaga na urejenem smetišču,« še dodaja Miheličeva. Marsikatera planinska društva redno vsako leto organizirajo na planinskih poteh, ki jih vzdržujejo (markirajo, označujejo), čistilno akcijo in k njej povabijo svoje člane in ljubitelje narave iz tistega okolja. PZS usposablja planince v strokovnem programu za Varuhe gorske narave. Planinska društva izobražujejo planince tudi za gorske stražarje. Planinska zveza Slovenije sodeluje s partnerji v akciji Ogenj v Alpah, prek katere na simbolni način opozarjajo na varovanja in ohranjanje narave.
