Odgovorno do okolja, a hkrati dobičkonosno – EOL 87

V prihodnjih 25 letih naj bi se po pričakovanjih povečal delež pridobivanja naravnih virov, kot so kovine (zato naj bi prišlo do velikega pomanjkanja več elementov: zlata, srebra, indija, iridija, volframa in drugih elementov, vitalnih za industrijsko proizvodnjo), minerali, les, zemlja in prst, pitna voda, in sicer za 75 odstotkov na svetovni ravni. Tveganje je veliko, zato so spremembe pri načinu produkcije, ki temelji na t.i. linearnem konceptu »vzemi – proizvedi – uporabi – odloži«, nujne.

Ta zavest je še posebej potrebna v Evropi, ki je zelo potratna z viri. Na osebo na letni ravni porabimo 16 ton virov, od tega zavržemo 6 ton, od tega 3 tone na odlagališča. Viri in energija postajajo vse dražji (cene dobrin so se v obdobju 2002 – 2010 podražile za več kot 150 % in ta trend se nadaljuje) in pričakuje se, da se bo ta trend nadaljeval. Evropa je v veliki meri odvisna od uvoza, energetsko smo 60% odvisni. Ocenjuje se, da bomo 2030 več kot 85% uvozno odvisni. Če gledamo druge vire in surovine, jih šestkrat več uvozimo, kot izvozimo. V evropskih proizvodih je polovico surovin uvoženih. Ti podatki govorijo o nujnosti prehoda na drugačno ravnanje z viri v proizvodnji, kar je osrednje vprašanje konkurenčnosti in industrijske politike v prihodnosti. Gre za premik v krožno gospodarstvo, v katerem se spoštujejo omejitve narave in zagotavlja dolgoročna kakovost življenja, ki v zadnjih letih vse odločneje prehaja z idejne ravni v prakso.

Ideja krožnega gospodarstva

Z učinkovitejšimi proizvodnimi postopki in boljšimi sistemi ravnanja z okoljem lahko znatno zmanjšamo onesnaženost in količino odpadkov ter varčujemo z vodo in drugimi viri. To je dobro tudi za podjetja, saj omogoča manjše stroške delovanja in manjšo odvisnost od surovin. To je ideja, na kateri temelji krožno (zeleno) gospodarstvo, tj. sistem, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov.

V krožnem gospodarstvu obstajata dve vrsti materiala. Biološki materiali: hrana, rastlinski odpadki, les in tekstilna vlakna. Ti se po uporabi vrnejo v okolje kot kompost ali gnojilo, ki obnovi hranilne snovi v prsti. Lahko pa se uporabijo za pridobivanje obnovljive energije. Tehnični materiali se vzdržujejo, ponovno uporabijo, obnovijo ali večkrat reciklirajo v sistemu s sklenjeno zanko. Sistem je energetsko učinkovit in uporablja obnovljivo energijo, kolikor je mogoče, ter s tem zmanjšuje emisije toplogrednih plinov.

Krožno gospodarstvo naj bi na podlagi raziskav in analiz omogočilo nove premike v vseh sektorjih. Na področju oblikovanja izdelkov in proizvodnje bo veliko povpraševanja po inovacijah, saj se bo poskušalo razviti novo generacijo izdelkov z daljšo življenjsko dobo, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, popraviti in predelati, njihove dele pa je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati.

Nova delovna mesta

Zagovorniki krožnega gospodarstva so prepričani, da je usmerjeno v prihodnost, saj bo omogočilo rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi. Sektorji, kot so recikliranje, čiščenje vode, upravljanje naravnih virov, trajnostno gozdarstvo in kmetijstvo ter okolju prijazni izdelki in storitve (s skupnim imenom ekološko gospodarstvo) že danes prispevajo približno 2,5 % BDP v EU, poleg tega pa se je pokazalo, da gospodarska kriza nanje ne vpliva, saj je njihova rast v zadnjih 10 letih znašala približno 8 % na leto. Evropa ima v nekaterih od teh sektorjev velik tržni delež v svetovnem merilu. Njen tržni delež v sektorju recikliranja je na primer ocenjen na 50 %. Tudi ekološko kmetovanje je eno od takih področij rasti. Izvoz okolju prijaznih izdelkov in storitev se je med letoma 1999 in 2010 povečal skoraj za trikrat, na več kot 24 milijard evrov. Zelena industrija že zdaj zaposluje več ljudi kot jeklarska, farmacevtska ali avtomobilska industrija.

Iskanje novih rešitev v zvezi z odpadki, v skladu s katerimi bodo odpadki obravnavani kot vir in ne kot breme, zagotavlja velike možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in ohranjanje naravnih virov. EU napoveduje, da bodo v naslednjih nekaj letih oblikovane nove pobude, s katerimi bi se izboljšal način ravnanja z različnimi vrstami odpadkov. Glede na študijo iz leta 2012 bi Evropa, če bi v celoti sprejeli zakonodajo EU o odpadkih, prihranila 72 milijard evrov na leto, prihodki v sektorju upravljanja z odpadki in recikliranja bi se povečali za 42 milijard evrov in do leta 2020 bi se ustvarilo 400 000 novih delovnih mest.

Krožno gospodarstvo je dobičkonosno

Nedavna študija Harvard Business Review je pokazala, da je finančno stanje podjetij, ki vlagajo v trajnostni razvoj, boljše kot v drugih podjetjih. Poleg tega je pokazala, da je izkupiček naložb pri podjetjih, ki učinkovito porabljajo vire ter uporabljajo manj energije in vode ter proizvedejo manj odpadkov na enoto prihodka, večji kot pri njihovih tekmecih. Oglejte si http://blogs.hbr.org/2012/09/sustainable-investing-time-to/.

Prvi primeri krožnega gospodarstva

Fundacija Ellen MacArthur je doslej izdala tri študije z naslovom Na poti h krožnemu gospodarstvu (Toward circular economy), v kateri analizirajo primere, ki dokazujejo prve uspešne primere prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo. O zadnji raziskavi so razpravljali gospodarstveniki januarja letos v Davosu. Nekateri vidni igralci globalne ekonomije so se namreč že povezali v omrežje in razvijajo testne modele, s katerimi bi lahko praktično in relativno hitro preusmerili linearne ekonomske tokove v krožne. Ti primeri kažejo, da so ti novi poslovni modeli, ki temeljijo na moralni odgovornosti do narave in prihodnjih generacij, tudi tržno uspešni. Skupna značilnost teh primerov je, da se osredotočajo na optimiziranje celotnega sistema delovanja, ne pa na posamezne komponente. Dodana vrednost teh sistemov je že tako velika, da so se otresli nalepke »tržna niša«.

Podjetja, kot so Rocoh, Philips, H&M, Trina Solar in Vodafone, uporabljajo različne pristope h krožnemu gospodarstvu, ki jim že dajejo dodano vrednost. Poglejmo na kratko njihove pristope.

Ricoh si strateško prizadeva zmanjšati svoj okoljski odtis od leta 1994. Prepričani so, da morajo biti vsi deli njihovih izdelkov, na primer kopirnih strojev ali tiskalnikov, oblikovani in izdelani tako, da se lahko ponovno uporabijo ali reciklirajo in to znotraj njihovega proizvodnega procesa. Podjetje je oblikovalo blagovno znamko GreenLine, s katero označuje izdelke, ki so izdelani v skladu s to filozofijo. Izdelke pod blagovno znamko GreenLine danes uspešno prodajajo na šestih velikih evropskih trgih, kar skupaj pomeni med 10 do 20 % celotne prodaje podjetja Ricoh. Za tiste dele izdelkov, ki jih ne morejo sami ponovno uporabiti ali reciklirati, kupijo reciklirane materiale, po možnosti od lokalnih dobaviteljev. Njihov cilj je, da do leta 2020 zmanjšajo input novih virov za 25 % v primerjavi z letom 2007, do leta 2050 pa kar za 87,5 %.

Philips zbira in reciklira svetilke. Na trgih EU ima lastniški delež v 22 organizacijah, ki zberejo 40 % svetilk z živim srebrom, ki se dajo na trg, od tega jih reciklirajo kar 95 %. Ker želi podjetje še bolj povečati zbiranje svetilk, je pred kratkim začelo prodajati svetila kot storitev. V Philipsu trdijo, da lahko dosežejo več kupcev, če ohranijo lastništvo nad svetili, saj kupci za njihovo storitev plačujejo postopoma, podjetje pa lahko zagotovi odgovorno ravnanje z izdelki v njihovem celotnem življenjskem toku. S tem omogočajo kupcem nov način doseganja trajnostnih ciljev: kakovostna razsvetljava, visoka energetska učinkovitost in nizek odtis materialov.

Vodafone je med prvimi podjetji v industriji IKT, ki je spoznalo prednosti poslovnega modela »dostop mimo lastništva«. Leta 2013 je podjetje vzpostavilo dva tovrstna poslovna programa, pri katerih ohranja lastništvo nad aparati. Skupaj s poslovnim partnerjem je poskrbelo za celotno omrežje povratne zanke, preko katere zbirajo aparate po koncu njihove uporabe in jih pošiljajo v Hongkong in na Kitajsko za prodajo na sekundarnih trgih.

H&M je leta 2013 vzpostavilo program, s katerim spodbuja kupce, da v zameno za kupon prinesejo ponošena oblačila. V sodelovanju s podjetjem I:CO skrbijo za logistiko ponošenih oblačil. Podjetje ročno sortira oblačila za ponovno rabo, predelavo, recikliranje ali energetsko izrabo. Največja tovarna tega podjetja v Nemčiji zaposluje 600 ljudi, svoje tovarne ima tudi v Indiji in v ZDA. Ocenjujejo, da od vseh oblačil, ki jih prevzamejo, med 40 in 60 % prodajo na trgu sekundarnih oblačil po svetu. V predelavo gre v povprečju med 5 in 10 % zbranih oblačil. To je zvečine tekstil, ki ni več primeren kot oblačilo, zato se predela v druge izdelke, na primer v krpe za čiščenje. Oblačila, ki niso več primerna za uporabo, se pogosto uporabijo kot polnilni ali izolacijski material v avtomobilski industriji. Če tekstil ni primeren za nobenega izmed omenjenih izdelkov, gre v energetsko izrabo. Ocenjuje se, da je take izrabe med 1 in 3 % zbranih ponošenih oblačil. Obe podjetji si prizadevata, da bi se delež ponovne uporabe čim bolj povečal, delež energetske izrabe pa zmanjševal.

Podjetje Tina Solar je eden največjih svetovnih proizvajalcev solarnih panelov, ki ima sedež na Kitajskem. Začelo je razvijati tehnologije in standarde za reciklažo odsluženih fotovoltaičnih modelov, saj predvidevajo pomanjkanje modelov prve generacije. Obratna logistika se bo izvajala v država, kjer so bili paneli uporabljeni. Iz modulov bodo odstranili steklo in ga uporabili za druge steklene izdelke, medtem ko bodo z elektronskim sistemom nadzora ravnali kot z odpadno električno in elektronsko opremo.