Spremembe okoljske zakonodaje

| Avtorica: mag. Tanja Bolte |


Tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo želi s spremembo zakonodaje zaščititi naš planet in zagotoviti trajnostno prihodnost. Te spremembe so odziv na naraščajoče okoljske izzive, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in onesnaževanje. Predstavljam ključno zakonodajo, ki jo pripravljamo na ministrstvu in ki bo predvidoma sprejeta v naslednjem letu. To tematiko sem predstavila med drugim tudi na reciklažni konferenci, kjer je bila glavna tema Trajnost in termična izraba odpadkov – z roko v roki? Konferenco je organizirala Sekcija Zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov na Gospodarski zbornici Slovenije.


Termična obdelava odpadkov

Slovenija ima na področju termične obdelave odpadkov številne izzive. Naj naštejemo nekaj ključnih:

  1. Slovenija na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo ni samozadostna in je odvisna od objektov v tujini.
  2. V letu 2017 smo v postopke termične obdelave v tujino izvozili približno 165.000 ton, v letu 2021 je ta količina dosegla skoraj 200.000 ton.
  3. Edina trenutno delujoča namenska naprava za termično obdelavo gorljivega nereciklabilnega ostanka obdelave komunalnih odpadkov je v letu 2021 v obdelavo sprejela 24.886,89 t odpadkov.
  4. »Sežiganje odpadkov« je po Zakonu o varstvu okolja državna gospodarska javna služba.

Zato ministrstvo pripravlja spremembo Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Predlog je trenutno v medresorskem usklajevanju in pričakujemo sprejem na vladi v mesecu decembru 2024.

Predlog uredbe podrobneje predpisuje izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, določa način njenega opravljanja, pogoje za zagotavljanje in uporabo njenih storitev, oblikovanje cen, pravice in obveznosti uporabnikov, finančno jamstvo.

Uredba je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje državne javne službe. Na podlagi teh določil se pripravi razpisna dokumentacija za izvedbo konkurenčnega postopka za izbor izvajalcev. Razpis bo objavljen po veljavnosti nove uredbe.

Zakon o varstvu okolja (ZVO-3)

Ključne vsebine, ki bodo predmet spremembe: boljše obvladovanje emisij zlasti z neodvisnim izvajanjem obratovalnega in kontrolnega monitoringa emisij, izboljšane določbe o standardih kakovosti okolja, celoviti presoji vplivov na okolje, presoji vplivov na okolje in izdaji okoljevarstvenih dovoljenj (upoštevanje sodne prakse), operativnost stečajnih določb, boljše obvladovanje okoljske škode, ureditev elektronskih vlog in operativnost določb o informacijskem sistemu z javno dostopnostjo podatkov. Zakonu dodajamo tudi novo poglavje o v preteklosti onesnaženih območjih, kjer želimo sistemsko urediti sanacijo onesnaženih območij.

Glede na to, da je v sprejemanju tudi Podnebni zakon, bomo člene, ki bodo vključeni v omenjeni zakon, v ZVO črtali. Zakon bo sprejet predvidoma v prvi polovici leta 2025.

Kavcijski sistem

V Sloveniji imamo dobro vzpostavljen sistem ločenega zbiranje komunalnih odpadkov (biološki, odpadna embalaža, kosovni, steklo, papir, odpadna električna in elektronska oprema, …). Ločeno zbiranje se je je od leta 2002 pa do danes zelo povečalo. Največji preskok je bil v letih 2011 do 2013, kar pa je obdobje vpeljave zabojnikov za odpadno embalažo in odpadnih bioloških odpadkov po sistemu od vrat do vrat.

V Evropski uniji že več kot polovico držav članic uporablja oziroma testira kavcijski sistem zbiranja in ponovne rabe plastenk in pločevink. Države članice bodo morale do leta 2030 zagotoviti 90-odstotni delež ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač, recikliranja posameznih embalažnih materialov in vsebnosti reciklatov v novih plastenkah pijač. Kavcijski sistem je ključen predvsem zaradi prednostnega dostopa do recikliranih materialov in čistejšega materiala. S tem se posledično zmanjšuje poraba virgin materiala in zagotavlja princip krožnega gospodarstva, kar kavcijski sistem je. Tako se tudi uresničujejo cilji iz uredbe SUP.

O kavcijskem sistemu smo opravili že kar nekaj posvetovanj z različnimi deležniki. Soočili smo različne poglede glede podatkov, financiranja kavcijskega sistema ter izvedbenega načrta, ki ga mora država pripraviti, če ne dosega predpisanih ciljev in če ne uvede kavcijskega sistema.

Stroški vzpostavitve kavcijskega sistema v Sloveniji bodo odvisni od izbire poslovnega modela. Po izkušnjah držav, ki so DRS že uvedle, so začetne investicije v sistem krite s strani proizvajalcev in trgovcev, so pa različni glede na velikost države in udeležencev v sistemu.

Finančnih posledic kavcijskega sistema na končnega potrošnika ni. Če potrošnik vrne embalažo na prevzemno mesto, prejme povrnjeno kavcijo za kupljeno pijačo. Sistem prispeva k ozaveščenemu potrošniku, ki skrbi za okolje, skrbno ravna z odpadno embalažo, pravilno ločuje. Javno mnenjske raziskave kažejo na to, da je slovenski potrošnik pripravljen vračati embalažo v kavcijskem sistemu, s tem pa dokazuje okoljsko ozaveščenost in skrb za okolje. V raziskavi je 90 % potrošnikov izrazilo strinjanje z uveljavitvijo kavcijskega sistema.

Zakonodaja na področju gradbenih odpadkov

Leta 2023 je v RS nastalo 11,4 milijona ton odpadkov, od katerih je bilo skoraj tri četrtine (8,5 milijona ton) gradbenih odpadkov in odpadkov iz odstranitve objektov (v nadaljnjem besedilu: gradbeni odpadki). Gradbeni odpadki so po nastali količini tudi največja skupina odpadkov v EU z razmeroma stabilnimi količinami, proizvedenimi v daljšem časovnem obdobju, in visokimi stopnjami predelave. To sicer daje vtis, da se z njimi ravna krožno, vendar podrobnejši pregled razkrije, da predelava teh odpadkov v veliki meri temelji na postopkih zasipanja in nizkokakovostnem recikliranju, kar ovira možnost dejanskega prehoda na krožno ravnanje z gradbenimi odpadki. Z novimi predpisi želimo doseči čim boljše preprečevanje nastajanja gradbenih odpadkov ter povečanje količine in kakovosti recikliranja teh odpadkov, hkrati pa zmanjšati prisotnost nevarnih snovi v odpadkih. Z ukrepi v zvezi s predelavo odpadkov želimo odpraviti pomanjkanje zaupanja v kakovost predelanih gradbenih materialov in vzpostaviti konkurenčen trg sekundarnih surovin. Cilj predloga uredbe pa je tudi odprava administrativnih ovir za primerne predelane odpadke mineralnega izvora, ki izpolnjujejo pogoje in merila za prenehanje statusa odpadka (in za uporabo stranskega proizvoda kot nadomestni gradbeni material). Prav tako pa njihova konkurenčnost in prosta uporaba (brez obveznosti po zakonodaji o odpadkih) na trgu. Ponovna uporaba gradbenih materialov in priprava za ponovno uporabo gradbenih odpadkov nudita tudi velik potencial varčevanja z viri in energijo ter s pomembnimi prihranki emisij toplogrednih plinov.

Izvajalcem gradbene dejavnosti na trgih sekundarnih surovin želimo zagotoviti več varnosti glede tega, ali imajo snovi ali predmeti status odpadka ali ne, ter spodbujati enake konkurenčne pogoje na trgu. Zato je pomembno, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da za odpadek, ki je bil predelan, velja, da preneha biti odpadek, če izpolnjuje pogoje iz člena 6(1) Direktive 2008/98/ES. Merila za prenehanje statusa odpadka morajo zagotoviti visoko raven varstva okolja ter okoljske in gospodarske koristi. Njihov cilj je nadaljnje spodbujanje recikliranja z ustvarjanjem pravne varnosti in enakih konkurenčnih pogojev ter odpravo nepotrebnega upravnega bremena. Komisija pripravlja sklop meril za prenehanje statusa odpadka za prednostne tokove odpadkov. Ta merila so že bila določena za ostanke železa, jekla in aluminija (Uredba Sveta (EU) št. 333/2011), odpadno steklo (Uredba Komisije (EU) št. 1179/2012), odpadni baker (Uredba Komisije (EU) št. 715/2013) in sredstva za gnojenje (Uredba (EU) 2019/1009) v uredbah, ki veljajo neposredno (v pripravi so merila za odpadno plastiko in odpadni tekstil).

Sprejem pogojev in meril za prenehanje statusa odpadkov je potreben tudi zaradi dejstva, da Evropska komisija kljub napovedi še ni uvedla skupnega evropskega regulativnega predpisa o uporabi meril za prenehanje statusa gradbenih odpadkov v državah članicah. V takih primerih država članica lahko pripravi nacionalna merila, pred začetkom uporabe predpisa pa mora biti tak predpis notificiran v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe.

Pripravili bomo tri predpise: Uredbo o ravnanju z gradbenimi odpadki (nadomestila bo veljavni predpis, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih), Uredbo o predelavi odpadkov mineralnega izvora v nadomestne gradbene materiale in o njihovi uporabi (nadomestila bo predpis, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in deloma tudi predpis, ki ureja obdelavo odpadkov na premičnih napravah ter določila merila za izpolnjevanje pogojev, pri katerih odpadkom mineralnega izvora preneha status odpadka) in Uredbo o merilih, ki morajo biti izpolnjena, da zemeljski izkop nastaja kot stranski proizvod pri gradnji (nova uredba določa podrobna merila za enotno uporabo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da zemeljski izkop, ki nastaja pri gradnji kot višek materiala mineralnega izvora, šteje za stranski proizvod in ne za odpadek).

Zeleni slovenski lokacijski okvir SLO4D

MOPE sodeluje v projektu Zeleni slovenski lokacijski okvir SLO4D, ki prinaša digitalizacijo poslovanja ter povezavo prostorske, zemljiške in okoljske politike. To bo izboljšala poslovno in investicijsko okolje ter spodbudilo trajnostne investicije za gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo. Skupna vrednost projekta je 48 milijonov evrov. Projekt je financiran iz Načrta za okrevanje in odpornost (v vrednosti 33,5 milijonov evrov) in 8,5 milijonov evrov iz Podnebnega sklada.

Na MOPE vodimo in odločamo v upravnih postopih ter izdajamo odločbe in druge upravne akte s področja varstva okolja. V teh postopkih sodelujejo različni sektorji direktorata, ki pokrivajo različna področja, zato so tudi postopki, ki jih izvajamo, posledično kompleksni in zelo zapleteni. V času izdajanja aktov je veliko sodelovanja in težko spremljamo posamezne faze upravnega postopka.

Za učinkovito odločanje v upravnih postopkih potrebujemo kakovostne podatke. Podatki, ki jih uporabljamo pri svojem delu, so razpršeni v različnih evidencah, bazah, nekateri so objavljeni na spletnih straneh in se vodijo na res najrazličnejše načine.

Zavedamo se, da če želimo učinkovito upravljati z okoljskimi podatki, je ključno, da te podatke ustrezno uredimo in jih digitaliziramo. Le v takšni obliki jih lahko učinkovito uporabljamo in izmenjujemo z drugimi informacijskimi sistemi. Z vzpostavitvijo obeh informacijskih sistemov želimo zagotoviti predvsem centraliziran dostop do obstoječega stanja okoljskih podatkov, ki nastanejo v upravnih postopkih. V okviru obeh projektov želimo tudi digitalizirati manjkajoče podatke, predvsem pa dvigniti njihovo kakovost.

Z informacijami lahko pripravljamo ustrezne analize, evidence in dinamična poročila, ki jih potrebujemo za interno uporabo, gre pa tudi za obveščanje splošne javnosti, saj moramo večino okoljskih podatkov objavljati tudi na osrednjem spletišču javne uprave.