Novoletna anketa o agendi zelenega prehoda
V letošnji novoletni anketi smo povabljenim postavili samo eno vprašanje: Kaj bo prva naloga na vaši agendi zelenega prehoda v letu 2025 in zakaj? K sodelovanju smo povabili odgovorne akterje trajnostnega razvoja in zelenega prehoda v podjetjih, občinah, šolah in strokovnih inštitucijah. V različnih delovnih okoljih raznovrstno pristopajo k izzivom zelenega prehoda. Pristopi so vse bolj celoviti in vse manj je odgovorov, ki kažejo rešitve zelenega prehoda zgolj v postavitvi sončnih elektrarn. Značilno pa je tudi to, da ponekod še vedno ne slišijo radi vprašanj o zelenem prehodu.
V Celju dvoplastni pristop k zelenemu prehodu
V letu 2025 bomo na Mestni občini Celje uvedli dvoplastni pristop k zelenemu prehodu. Na operativni ravni se bomo usmerili v zmanjšanje energetske porabe v občinskih objektih ter javni infrastrukturi. Pri tem načrtujemo gradnjo več sončnih elektrarn in energetskih sanacij na javnih stavbah ter uvedbo električnih avtobusov s pripadajočo polnilno infrastrukturo. Vzporedno bomo začeli pripravljati ključne strateške dokumente, kot je lokalni energetski koncept, ki nas bo vodil k dolgoročnemu cilju – transformaciji Celja v nizkoogljično mesto. Kombinacija praktičnih ukrepov in strateških usmeritev nam bo omogočila postopen, a učinkovit napredek na poti k trajnostnemu razvoju.
Ključne so naložbe ob vodotokih
Za učinkovito odzivanje na globalne izzive, kot so podnebne spremembe, varovanje naravnih virov in izboljšanje kakovosti bivalnega okolja bomo v Mestni občini Murska Sobota nadaljevati s celovito urbano prenovo. To vključuje oblikovanje prometnih strategij, ki spodbujajo uporabo javnega prevoza in kolesarjenje, razvoj zelene infrastrukture, kot so parkovne površine in zelene strehe, ter integracijo digitalnih tehnologij za pametnejše urbanistično načrtovanje.
Mestna občina Murska Sobota že izvaja nekatere projekte energetske sanacije javnih objektov (Delavski dom, Sokolski dom, stara ekonomska šola), veliko javnih objektov pa na tovrstno obnovo še čaka. Iščemo tudi načine, kako prihraniti električno energijo (preko sončnih elektrarn in/ali drugih OVE).
Po podatkih DRSI je bilo leta 2022 v Mestni občini Murska Sobota 20% več kolesarskih poti kot leta 2018. Podatek nakazuje, da je razvoj kolesarske infrastrukture v občini pravilno zastavljen. Z ureditvijo kakovostnih površin za kolesarje želimo povezati izhodišča in cilje za vse vrste kolesarskega prometa (dnevni prevozi s kolesom, rekreativno kolesarjenje). Trenutno manjkajo predvsem kolesarske povezave med mestom in primestnimi naselji, ki jih bodisi že izvajamo in bodo dokončane v letu 2025 ali jih projektiramo in se bodo izvajale v 2025.
Ključne investicije za prilagajanje podnebnim spremembam v Mestni občini Murska Sobota bodo tudi ureditve ob vodotokih, ki bi preprečevale poplave, vzpostavitev in razširitev sistema odvajanja meteornih odpadnih voda na gosto naseljenih območjih, prilagajanje infrastrukture novim razmeram, ciljno opremljanje in usposabljanje izvajalcev zaščite, reševanja in pomoči, opremljanje prostovoljnih gasilcev z gasilskimi vozili ter izgradnja regijskega gasilskega poligona za usposabljanje gasilcev.
Prenova izobraževalnega programa za okoljevarstvene tehnike
Tudi v šoli/šolah veliko in »na veliko« govorimo o agendi zelenega prehoda. Gradbeništvo in okoljevarstvo sta vodilni strokovni področji vseh naših izobraževalnih programov. In prav ti dve strokovni področji sta zagotovo v prvi liniji zelenega prehoda. Obe področji v izvedbenem kurikulu že sedaj vključujeta veliko elementov zelenega prehoda, učne vsebine sproti tudi dopolnjujemo z novostmi.
Največji izziv v tej smeri pa v letu 2025 načrtujemo pri prenovi izobraževalnega programa Okoljevarstveni tehnik. K dosedanjim vsebinam tega izobraževalnega programa, ki v večini obravnava tematike onesnaževanj vode, zraka in zemljine, bomo v največji možni meri poskušali dodati tudi vsebine zelenega prehoda na področju energetike. Energija, v ožjem in najširšem pomenu besede, je namreč ena od glavnih strateških področij tega časa.
Paleta spodbud za zmanjšanje ogljičnega odtisa
V Uradu za spodbujanje zelenega prehoda na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo skrbimo za finančne spodbude za pospeševanje zelenega prehoda na področjih trajnostne mobilnosti, trajnostne rabe energije, podnebnih sprememb in okolja. Naš ključen cilj v letu 2025 je imeti skupaj z Eko skladom in Borzenom na voljo paleto finančnih spodbud za posameznike, gospodarstvo in javni sektor za podporo projektom za zmanjšanje ogljičnega odtisa za kakovostnejše življenje v prihodnje. Predvsem želimo z javnim razpisom sredstev spodbuditi energetsko prenovo stavb v lasti občin ter občine podpreti tudi pri projektih trajnostne mobilnosti, kar vključuje kolesarske povezave, pešpoti, spodbujanje javnega prevoza, digitalizacijo mobilnosti.
Hkrati bomo nadaljevali s pospešenim vlaganjem v nadgradnjo distribucijskega omrežja električne energije, s čimer bomo vzpostavili pogoje za priklop razpršenih virov (sončna, vetrna energija za proizvodnjo električne energije) ter za e-mobilnost. Pomembno je dodati, da bodo seveda na voljo tudi sredstva za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn. Pri sončnih bomo finančno dodatno spodbujali vzpostavljanje samooskrbnih skupnosti, s čimer želimo zagotoviti čim večjo avtonomijo tovrstnih skupnosti pri oskrbi z električno energijo in hkrati cenovno predvidljivost. V sklopu pravičnega prehoda bomo sofinancirali 1. fazo prenove sistema daljinskega ogrevanja v regiji Saša ter začeli s projekti preobrazbo energetske lokacije v regiji na OVE. Pomembno bo tudi nadaljevanje spodbud za energetsko ranljive preko Eko sklada, subvencioniranje nakupa električnih vozil preko Borzena in podpora nadgradnji sistema za opozarjanje in obveščanje o vremensko pogojenih (izrednih) razmerah v spremenjenem podnebju, kar pa pripravljajo na ARSO. Skratka, zelo raznovrstne aktivnosti in spodbude za zeleno prihodnost, ki bodo na voljo v 2025 in se bodo iz leta v leto povečevale skladno s prenovljenim Nacionalnim energetskim podnebnim načrtom ter strateškimi podlagami na področju trajnostne mobilnosti.
Prihodnje leto prva tovarna brez emisij CO2
Leto 2025 bo za nas prelomno in se ga zelo veselimo, saj je naš cilj doseči 0 t emisij CO₂ v zrak iz naslova Obsega 1 in 2 in tako postati prva »CO₂ free« tovarna znotraj BSH in BOSCH-a. Kako bomo to dosegli? Iz naslova Obsega 2 že od leta 2020, kupujemo samo zeleno energijo, ki ne povzroča emisij CO₂ v zrak. V okviru Obsega 1 je v teku zamenjava vseh obstoječih osebnih vozil in traktorjev z električnimi vozili. Nova laserska tehnologija pa bo nadomestila uporabo suhega ledu pri vzdrževanju orodij za brizganje plastike. S tem bomo zmanjšali še preostale emisije CO₂ iz Obsega 1 iz 280 t na 0 t.
Do leta 2030 bodo razpolovili porabo fosilnih goriv
Hidria bo tudi v prihodnje razvijala in proizvajala avtomobilske in industrijske tehnologije, ki znižujejo ogljični odtis končnih izdelkov. Poleg električne energije iz lastnih obnovljivih virov bomo uporabljali zakupljeno zeleno električno energijo. Z investicijami v najsodobnejše proizvodne tehnologije bomo zniževali porabo fosilnih goriv in jo do leta 2030 razpolovili. Izvedli bomo številne projekte s področja trajnostnega razvoja. Med njimi velja izpostaviti projekt Life Hidaqua v Kopru, s katerim bomo opustili uporabo pitne vode v proizvodnih procesih in jo nadomestili z deževnico in podtalnico.
Energetska sanacija celotne stavbe Prometne šole Maribor
Prometna šola Maribor, Višja strokovna šola L.I.V.E., je specializirana za izobraževanje v logistiki, računalništva in informatike, varstvu okolja ter ekonomiji in izvaja kvalitetno strokovno izobraževanje za vsa omenjena področja in programe. Z izvajanjem trajnostnih izobraževalnih programov, kot je Varstvo okolja, želimo krepiti pomen zelenega prehoda v okviru šole in širše. Trajnostne vsebine so tudi del ostalih prenovljenih višješolskih strokovnih študijskih programov (logistika, informatika – pri obeh smo sodelovali pri prenovi vsebin), saj sodobno in tehnološko razvito gospodarstvo v svoje procese že vključuje tehnologije, ki spodbujajo trajnost.
V letu 2025 pričnemo z energetsko sanacijo stavbe šole. Cilj projekta je energetska sanacija celotne stavbe Prometne šole Maribor. Projekt bo pridobil nepovratna evropska sredstva iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost, in sicer v okviru razvojnega področja ZELENI PREHOD, komponenta 2: Trajnostna prenova stavb (C1 K2). Vrednost projekta je ocenjena na 6.853.939,59 € brez DDV.
Po podatkih projektne dokumentacije bi s prenovo objekta dosegli kar 30 % skupnih prihrankov energije, s tem pa tudi pomembne EU-podnebne cilje, saj bi za 30 % zmanjšali neposredne in posredne emisije toplogrednih plinov.
Šola je na področju trajnosti že sedaj z različnimi ukrepi spodbujala trajnostno mobilnost – postavili smo pokrito kolesarnico, skupaj z Mestno občino Maribor (MOM) smo uredili 2 polnilnici in parkirišči za električne avtomobile, na parkirišču smo zagotovili 3 parkirna mesta za vozila AvantGo (carsharing), v dogovoru z MOM smo uspeli zagotoviti postajo MBajk tik ob šoli. Z namestitvijo nove fotovoltaike na streho šole bomo v letu 2025 ponudili brezplačno polnjenje električnih avtomobilov za zaposlene v zavodu. Letos smo uredili tudi kopalnico za tiste zaposlene, ki bi se po prihodu v službo s kolesom želeli osvežiti.
Na strokovnem področju Višja strokovna šola L.I.V.E. (študenti programa Varstvo okolja) sodeluje v trajnostnih projektih – do sedaj smo bili aktivni na področju mikroplastike, pri pripravi predloga sanacije Stražunskega gozda itd. Nadaljevali bomo tudi s spodbujanjem digitalizacije vseh procesov v zavodu, saj smo do sedaj s tem ukrepom prihranili kar precej papirja, energije in časa.
Vlaganja v nove linije učinkovitejših tehnologij
V Iskri smo globoko predani vključevanju trajnostnih praks v vse vidike našega poslovanja. Z uvajanjem energetsko učinkovitih tehnologij ter spodbujanjem raznolikosti in vključenosti si prizadevamo ustvarjati pozitivne in trajne vplive na okolje, naše zaposlene in skupnost. Na začetku leta 2025 bomo nadaljevali z vlaganjem v nove energetsko in odpadkovno učinkovitejše proizvodne linije ter nove tehnologije za čiščenje in reciklažo odpadnih vod. Nadaljevali bomo z novimi projekti za dodatne fotovoltaične sisteme v naših obratih, ki nam bodo omogočili večji delež delovanja na obnovljivo energijo.
Ključno je celovito upravljanje vodnega cikla
Glede na moje poslovno okolje v Agenciji RS za okolje, katere poslanstvo je spremljanje, analiziranje in napovedovanje naravnih procesov ter zmanjševanje naravne ogroženosti ljudi in premoženja, menim, da je naš poslovni model že usmerjen v podporo zelenemu prehodu. Kot strokovnjak na področju agrometeorologije in problematike suš prepoznavam kot ključno nalogo celovito upravljanje vodnega cikla.
Podnebne spremembe povzročajo pogostejše in intenzivnejše suše ter uničujoče poplave. Kot prvo so nujne investicije v prilagodljivo infrastrukturo, ki omogoča učinkovito zadrževanje vode v sušnih obdobjih in zmanjšuje tveganje poplav. Potrebujemo proaktivno upravljanje vremenskih ekstremov, kar je bistveno za dolgoročno stabilnost družbe in gospodarstva. Suše ogrožajo kmetijsko proizvodnjo in dostop do vode, poplave pa povzročajo obsežne škode na infrastrukturi ter ogrožajo življenja. Zato je treba v prihodnjih letih sistematično vlagati v sonaravne rešitve, kot so renaturacija rek, krepitev vodnih zbiralnikov in povečanje poplavne odpornosti urbanih ter podeželskih območij.
Drug pomemben korak je krepiti znanje in splošno ozaveščenost ljudi. Znanost igra ključno vlogo pri razumevanju teh pojavov in razvoju učinkovitih rešitev. Razvoj vremenskih modelov ter monitoringa vodnega cikla ter simulacije podnebnih sprememb izboljšujejo predvidevanje ekstremnih dogodkov ter bolj natančno načrtovanje in pravočasno ukrepanje.
In nenazadnje, trajnostno upravljanje z vodnimi viri ni zgolj prilagoditev na podnebne spremembe, temveč temelj za odpornost družbe in okolja. Le z usklajenim sodelovanjem znanosti, politike in lokalnih skupnosti lahko zagotovimo celovite in trajnostne rešitve za prihodnost.
Brezogljični prevoz z električnimi vlaki
Slovenske železnice se zavzemamo za spoštovanje najvišjih standardov varstva okolja. Pri sledenju strateškega cilja za znižanje izpustov CO₂ transportnega sektorja je narejen pomemben korak z nakupi energijsko varčnih novih vlakov in od letošnjega leta z naročilom električne energije, ki je 100% pridobljena iz obnovljivih virov energije. To omogoča brezogljični prevoz z vsemi električnimi vlaki v železniškem potniškem prometu. Tako ocenjujemo, da bomo imeli v letošnjem letu v primerjavi s preteklim letom za kar okoli 50 odstotkov manjši ogljični odtis po tržni metodi izračuna emisij. S svojim delovanjem omogočamo mobilnost potnikom s kar 5x manj izpusti CO₂ na potniški kilometer kot cestni promet. Zato verjamem, da je železniški prevoz naša zelena prihodnost.
Letos so izdali prvo trajnostno poročilo
V podjetju LOTRIČ Meroslovje smo v letošnjem letu izdali prvo trajnostno poročilo, ki obsega pregled naših aktivnosti na področju trajnosti za leto 2023. Osnovo slednjega predstavlja trajnostna strategija podjetja za obdobje 2020–2025.
V letu 2025 bo tako naša prva naloga pregled doseženih rezultatov za leto 2024 in pričetek aktivnosti za oblikovanje nove trajnostne strategije. Pri tem bomo upoštevali aktualne smernice, naše trenutne aktivnosti in cilje za prihodnost. Trajnost je ravnovesje med odgovornim ravnanjem do narave, podporo skupnosti ter odgovornim poslovanjem za skupno dobro. Na ta način želimo soustvarjati trajnostne rešitve, ki prinašajo prednosti tako našemu podjetju kot širši družbi.
Nov produkt so lesene kopalnice
Odgovornost Varisa, enega vodilnih evropskih proizvajalcev gotovih kopalnic, je, da prispevamo k podnebnim ciljem razogljičenja in uporabe obnovljivih virov energije (OVE). Med prednostne naloge v letu 2025 postavljamo uspešno trženje novosti: lesenih gotovih kopalnic. Z njimi Varis omogoča ne le 100-% reciklabilno konstrukcijo, temveč tudi pomembno zmanjšanje emisij CO₂. Nadaljujemo tudi z uresničevanjem cilja okolju prijaznega betona: maso betona dodatno znižati za vsaj 30 %. Z lastno fotovoltaično elektrarno (moči 370 kW) ohranjamo tudi energetsko usmeritev v OVE.
Prva naloga je manjša poraba energije, leta 2025 bodo ogljično nevtralni
V podjetju Danfoss Trata imamo sedež pisarne za energetsko učinkovitost in dekarbonizacijo. Njena naloga je do leta 2030 doseči ogljično nevtralnost lastnih emisij (obseg 1 in 2) matičnega podjetja z več kot 100 tovarnami po vsem svetu.
Naloge se lotevamo s štirimi glavnimi aktivnostmi. Prva aktivnost je usmerjena v zmanjšanje porabe energije (Reduce) v naših tovarnah. Da to dosežemo, naša ekipa izvaja energetske preglede tovarn in pripravlja izvedbene načrte, ki nato čakajo na odobritev za investicije. Druga aktivnost se osredotoča na zajemanje odvečne energije (Re-use) iz proizvodnih procesov. To energijo, največkrat v obliki toplote, nato uporabimo za ogrevanje in hlajenje prostorov ter proizvodnih naprav.
V letih 2023–2024 smo identificirali več kot 200 projektov za izboljšanje energetske učinkovitosti in zajem odvečne toplote, kar bi lahko zmanjšalo porabo energije v naših tovarnah za 13 %, obenem pa ustvarilo 14 milijonov evrov prihrankov za matično podjetje z povprečno vračilno dobo 3.5 let. Tako bi emisije CO₂e zmanjšali za 15 %. Do konca leta 2024 bomo skupaj zaključili 80 projektov, ki so bili zasnovani od ustanovitve pisarne v Sloveniji leta 2023. S tem bomo zmanjšali porabo energije za 4 % in emisije CO₂e za 8 %. Do sedaj smo v ta namen vložili 14 milijonov evrov s povprečno vračilno dobo treh let, enak znesek investicij pa načrtujemo tudi za leto 2025. Pri vseh projektih energetske učinkovitosti uporabljamo lastne izdelke iz portfelja Danfoss, vključno z rešitvami za hladilne agregate, klimatske naprave, hladilne stolpe in zajemanje odvečne toplote.
Za izboljšanje energetske učinkovitosti smo uvedli tudi nov program izklopa naprav v proizvodnji in HVAC sistemih, ko tovarne in pisarne ne obratujejo. Program, ki je trenutno implementiran v 20 tovarnah, je pokazal številne možnosti za izboljšave brez investicij. Pričakujemo dodaten 1-2 % prihranka energije, kar bo prineslo 1,1 milijona evrov prihrankov. Program bomo v letu 2025 razširili na še 40 tovarn.
Tretja aktivnost se nanaša na sklepanja novih pogodb z dobavitelji obnovljivih virov energije (Replace). Osredotočamo se na dolgoročne pogodbe za nakup zelene elektrike, bioplina in daljinskega ogrevanja.
V letu 2024 smo sklenili pogodbo za dobavo zelene elektrike (PPA) za 26 tovarn v ZDA in 5 tovarn na Kitajskem, ki bo stopila v veljavo leta 2025. S tem bomo zmanjšali ogljični odtis za več kot 30 %, kar je pomemben korak k ogljični nevtralnosti do leta 2030. V letu 2025 načrtujemo podobne korake za tovarne v Evropi in Indiji, kjer bomo povečali kapacitete za proizvodnjo elektrike iz sončnih panelov ter začeli pilotni projekt za proizvodnjo zelenega vodika na sedežu matičnega podjetja na Danskem.
Četrta aktivnost je osredotočena na poročanje (Report) o lastnih emisijah, porabi energije, porabi vode in upravljanju z odpadki. Ustvarili smo nove, robustne procese za vsa ta področja, kar je prispevalo k odlični oceni podjetja v okviru trajnostne ocene EcoVadis. Danfoss spada med 5 % najboljših podjetij v svoji kategoriji, kar je izjemen dosežek. Kljub temu načrtujemo naslednje korake izboljšav. Zaredi tega smo v letošnjem letu začeli projekt »no-touch«, ki bo do leta 2026 povsem avtomatiziral poročanje. V ta namen smo začeli z investicijami v pametne števce po vseh tovarnah.
Vse te ukrepe izvajamo tudi v podružnici Danfoss Trata, ki bo leta 2025 postala članica ogljično nevtralnih tovarn in se pridružila več kot 10 tovarnam znotraj matičnega podjetja s tem nazivom. Poleg Danfoss Trate načrtujemo, da bo do leta 2025 dodatnih 12 tovarn pridobilo certifikat ogljične nevtralnosti.
Ponosni smo na to, kaj vse lahko dosežemo iz Slovenije in kako lahko prispevamo k zelenemu prehodu industrije, ne le lokalno, temveč tudi globalno.
Največji potencial so sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom
V letu 2025 poudarek ostaja tam, kjer imamo kot energetsko podjetje največji vpliv na okolje in družbo. Posvetili se bomo razvoju in ponudbi trajnostnih izdelkov in storitev za pospeševanje čim večje energetske opolnomočenosti. Največji potencial vidimo v kombinaciji sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom ter naprednim upravljanjem le-tega za njegov maksimalni izkoristek in nižje mesečne račune za elektriko. Možnost za lastno aktivacijo v energetiki preko samooskrbe želimo omogočiti čim večjemu številu odjemalcev, zato bomo pozornost usmerili tudi v rast novih lokalnih sončnih skupnosti.
Izbirajo surovine z nižjimi vgrajenimi emisijami
Za premagovanje izzivov iz naslova zelenega prehoda smo v skupini Impol sprejeli strategijo razogljičenja. V letu 2021 so kar 93 % vseh emisij predstavljale emisije, vgrajene v vhodno surovino (aluminij v obliki ingotov, bram in drogov). V kolikor želimo doseči cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030, moramo izbirati surovine z nižjimi vgrajenimi emisijami. Zato smo pri planiranju surovinske oskrbe v obdobju od 2024 do 2030 že predvideli rabo virov, ki bodo omogočili doseganje zastavljenih ciljev. V letu 2025 načrtujemo povečanje deleža nizkoogljičnega ingota na 24 %.
Zabojnike nazaj na intermodalne vlake
Razmerje v pristanišču Koper se je pri prevozih zabojnikov po kopnem močno nagnilo na stran ceste. Približno 62-65 % vseh zabojnikov preko terminala Luke Koper uporabi cestni prevoz in le 35-38 % železnico. To razmerje je bilo nekoč v korist železnic, in sicer 70 : 30. Naša prva naloga je, da pridobimo zabojnike nazaj na intermodalne vlake. V ta namen imamo v načrtu investicije, prenavljamo naš sistem naročanja prevozov in povečujemo floto intermodalnih vagonov. S tem dajemo odgovor v skladu z agendo zelenega prehoda, saj so izpusti, kot je znano, 70-90 % nižji pri uporabi vlaka namesto cestnega transporta. Obenem pa s tem znižujemo preobremenjenost avtocest in vpliv eksternih stroškov cestnega tovornega prometa na življenje v republiki Sloveniji.
