Od prepričljivih zelenih zgodb do zelene Slovenije – EOL 124/125

Zaupanje pada, pričakovanja rastejo

Srečanje se je začelo z besedo o zaupanju. Mag. Vanesa Čanji, direktorica Fit medie, je predstavila globalni trend, ki kaže na to, da zaupanje v medčloveške odnose, tehnologije, organizacije pada. Ljudje spoštujejo pristnost, resnico in pričakujejo realno sliko določene organizacije, ki kaže tudi na ranljivost. Na drugi strani pričakovanja rastejo. Celovito zdravje in dobrobit je eno od pričakovanj in postaja vse večja vrednota družbe. Drug segment pričakovanj je finančna varnost, saj je strah za preživetje glede materialne varnosti zelo velik. Prav tako so pričakovanja usmerjena v zdrave medčloveške odnose. V centru vseh pričakovanj pa je smisel življenja v vsem, kar ljudje počnejo. Tista podjetja in organizacije, ki znajo globoko človekovo potrebo po smislu življenja prevesti v storitve, izdelke, so tista, ki imajo na tržišču dodano vrednost. Kot je poudarila mag. Vanesa Čanji, je pričakovanja na področju trajnostnega razvoja nujno povezati s skrbjo za zdravje, za naravo in za varnost. Če lahko podjetje ali organizacija s svojo dejavnostjo odgovori na težave in probleme sodobne družbe, je prispevalo pomemben del k zakladnici trajnostnega razvoja družbe. Prav tako je potrebno imeti pri razmišljanju o ponudbi storitev in izdelkov v uvidu spremembe vrednot, do katerih prihaja z milenijsko in mlajšo generacijo. »Pogosto je potreben miselni preobrat, da lahko na unikaten način ustvarjamo nove zgodbe. V današnji civilizaciji potrebujemo ljudi, ki si upajo razmišljati drugače,« je udeležence spodbudila mag. Vanesa Čanji.

Inovativna lesena gradnja

Z lesom se gradi vse več in vse na večje, tudi stanovanjske in poslovne stavbe ter druge zahtevnejše objekte. Svoje dolgoletne izkušnje na tem področju je predstavil dr. Bruno Dujič iz podjetja CBD gradbeno in poslovno projektiranje. Kljub temu, da je vse več povpraševanj po inovativnih lesenih gradnjah, je po besedah dr. Dujiča težko najti izvajalce. Večina jih namreč obvlada klasično leseno gradnjo. Pa vendar, za lesene gradnje imamo v Sloveniji odličen kader vsaj na področju tesarstva. Gozdovi se spreminjajo, zato bo v prihodnje potrebno v gradbeništvu uporabljati druge vrste lesa, kot jih uporabljajo danes. Potrebna bo drugačna tehnologija. Z visokotehnološkimi produkti lahko že danes z lesom uresničijo marsikatero arhitekturno zamisel. Gradi se vse več lesenih stavb, ki presegajo tudi 10 nadstropij, želje pa so 40 in več nadstropij. »Ker gre pri tem za velike porabe lesa, je prva skrb pri tem trajnostni izsek in načrtno pogozdovanje,« je poudaril dr. Dujič. Tudi v podjetju CBD so v zadnjih letih na evropskem nivoju patentirali dva izdelka. Uspelo jim je narediti križno lepljeno rebrasto ploščo z izjemnimi lastnostmi, kar zadeva požarno odpornost, naklonsko stabilnost, ceno in porabo lesa, ki je v primerjavi z leseno masivno ploščo zmanjšana kar za 30 %. Stremijo k temu, da bi Slovenijo postavili na zemljevid proizvajalcev lesenih konstrukcij v Evropi.

Ni vsako leseno okno ekološko

Tudi lesena okna so eden od potencialov, ki jih ponuja les. Za proizvodnjo lesenih oken so specializirani v podjetju M Sora. V izdelavo lesenih oken so vpeljali proces krožnega gospodarstva. Čeprav se namreč zdi, da imamo lesa ogromno, se lahko zgodi, da ga zaradi velikega povpraševanja po lesenih izdelkih začne primanjkovati, je povedal dr. Aleš Ugovšek, ki v M Sori skrbi za razvojne projekte tudi s področja okolja. Predstavil je, kakšno je realno stanje lesenih oken in da še zdaleč niso tako ekološka, kot si večina predstavlja. V lesenih oknih se namreč nahajajo tudi kovina, plastika, lepila, barve idr. Njihova predelava po koncu življenjske dobe pa je zelo nenadzorovana. Kar je popolnoma drugačna slika od plastičnih oken, kjer se večinoma plastika reciklira in uporabi za izdelavo novih oken. Prav tako se kot material za izdelavo lesenih oken uporabljajo tudi tuje tropske vrste, ki do Slovenije prepotujejo veliko kilometrov, tudi do 15.000. Zato so se v zadnjih letih v M Sori usmerili na področje reciklaže lesenih oken. Najnovejši projekt je ReWin, kjer stari les ponovno uporabijo za izdelavo novih oken. Najprej so poskusili z lesom starih lesenih oken, vendar je lesa v takšnih oknih precej malo. Zato so poiskali les iz drugih virov, kot so stari kozolci, ostrešja idr. Iz starega kozolca v njihovi lasti so dobili 60 % uporabnega lesa, iz katerega so izdelali nova lesena okna. Pri tem sodelujejo z Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Največ interesa za takšna okna je v Avstriji, od koder dobivajo tudi prva naročila.

Oživitev mestnega gozda v Celju

Mestna občina Celje je izvedla evropski projekt, ki ponazarja dobro izkoriščenost mestnega gozda z ozaveščevalno funkcijo in spodbudo h gibanju. Kot je predstavila Polona Barič iz Mestne občine Celje, vodja projekta Green4grey Gozdovi za mesta, v katerem sodeluje šest partnerjev, med njimi tudi hrvaško mesto Rovinj, je cilj projekta trajnostno upravljanje urbanih gozdov Celja in Rovinja z revitalizacijo, opremljanjem ter promocijo njihove naravne in kulturne vrednosti. Prvi del projekta je zajemal postavitev razgibalnih naprav na več lokacijah mestnega gozda. Drugi del je izobraževanje predšolske in šolske mladine, ureditev učnih poti idr. Tretji del projekta pa je doživljajski del, kar zajema drevesno hišo, demonstracijske točke, gozdno opremo s počivališči in otroško igrišče, ki je bilo izdelano iz slovenskega kostanja. Idejo za projekt so dobili s strani Zavoda za gozdove. Poseben izziv je izvajalcem predstavljala postavitev drevesne hiše, ki je unikum v Sloveniji, postavljena pa je po vzoru drevesnih hiš v Ameriki. S posebnimi navoji je pripeta na šest dreves, ima tudi štiri stebre. Celotna hiša je izdelana iz duglazije iz celjskega mestnega gozda. V drevesni hiši potekajo različni dogodki, delavnice za otroke, razstave, najpomembnejša pa je gozdna pedagogika, ki jo izvaja Zavod za gozdove. Drevesna hiša bo vključena tudi v turistične pakete knežjega mesta.

Zelena streha iz slovenskih trajnic

Mesta in podjetja vse bolj razmišljajo o zelenih strehah in ozelenitvi mestnih ulic. Pri nakupu trajnih okrasnih rastlin je lahko precej zavajanj, da so slovenske, čeprav dejansko niso. Na ta problem je v svojem predavanju opozorila Mojca Rehar Klančič iz Vrtnarije Trajnice Golob Klančič, kjer rastline sami vzgajajo. Za prst za rastline uporabljajo zemljo, ki je njihova, lokalno obdelana. Usmerjeni so na končnega kupca. So sicer tudi urejevalci, krajinarji. Med drugim vzgajajo rastline, primerne za zelene strehe, predvsem ekstenzivne zelene strehe. Med izvedbami zelenih streh se v Sloveniji zelo pogosto uporablja rola sekancev, saj je njihova uporaba zelo preprosta. Druga možnost izvedbe so modularni sistemi, ki so uporabni, vendar precej dragi. V Vrtnariji Trajnice Golob Klančič se ukvarjajo predvsem z izvedbami zasajanja sadik klasičnih dimenzij. Takšna zasaditev je primernejša za manjše zasaditve, za večje površine je predraga. Prednost takšnega zasajanja je, da se lahko rastline sadijo celo leto, dobro pa je kombinirati rastline, ki cvetijo ob različnem času. V Vrtnariji vzgajajo tudi multiplošče, ki so primerne za detajle, kot so npr. fuge. Možne so tudi vertikalne stene, vendar je pri tem potrebno biti pozoren na tehnološko rešitev za zalivanje, da ne pride do zamakanja in gnitja na enem koncu in do odmiranja zaradi suše na drugem, je opozorila Mojca Rehar Klančič.

Bio-osnovani materiali z boljšimi lastnostmi

Krožno gospodarstvo podjetja vodi v raziskovanje novih materialov, ki so manj obremenjujoči za okolje in sledijo načelom krožnega gospodarstva. Med temi je tudi papirna panoga. Na Inštitutu za celulozo in papir testirajo različne rastlinske surovine, da bi izboljšali karakteristike papirja in nadomeščali trenutno obstoječe surovine. Kot je povedala dr. Mija Sežun, so na Inštitutu trenutno zelo aktivni na področju raziskovanja in razvoja tehnologij za pridobivanje gradnikov celulozne biomase. Razvijajo sodobne napredne metode procesa za karakterizacijo in funkcionalizacijo vlakninskih substratov za razvoj naprednih materialov in končnih produktov. Z razvojem različnih metod poskušajo zajeti čim večji nabor lignoceluloznih ostankov, ki bi jih lahko uporabili za surovine, saj so trenutno neizkoriščeni. Med drugim raziskujejo tudi možnosti pridobivanja encimov iz papirniških muljev, kjer bi se encimi vračali nazaj v papirniško industrijo v procesni in proizvodni sistem. S tem se nadomestijo komercialni encimi, ki so za papirnice stroškovno neugodni.

Poročilo o vplivih na okolje je podcenjeno

Inštitut ERICo je pred kratkim postal del velike skupine Eurofins Scientific Group in se tako preimenoval v Eurofins ERICo. Kot je povedal dr. Emil Šterbenk, vodja prodaje, je inštitut s tem precej pridobil, saj je dobil dostop do približno 130 tisoč metod, kar jim omogoča zagotavljanje celovitih storitev. Eurofins je namreč eno vodilnih podjetij na področju laboratorijskih analiz z najsodobnejšimi tehnologijami. Njihova težnja je, da so s svojimi predstavništvi prisotni v vseh državah zaradi poznavanja lokalnih predpisov. ERICo ima bogate izkušnje predvsem na področju priprave poročil o vplivih na okolje. Kot je povedal dr. Emil Šterbenk, pri tem opažajo, da se roki za obdelavo poročil daljšajo, v celoti je poročilo v povprečju zaključeno v roku enega leta. Nemalokrat se srečujejo s težavami že na ravni naročila, saj se projekt pogosto s strani naročnika že med pripravo poročila spreminja in tako je pripravo poročila potrebno pričeti znova. Opozoril je na ceno poročila, ki je podcenjeno glede na vlogo, ki jo odigra v celotnem projektu, saj se izvedba projekta odloča ravno na ravni poročila o vplivih na okolje.

Do čistoče z mehanskim čiščenjem

Bent excellent je največji ponudnik čistilnih strojev v Sloveniji. Franci Zlatnar je predstavil stroje za čiščenje, za katere je pomembno, da so čim bolj energetsko učinkoviti ter da porabijo čim manj vode in čistil med delovnim postopkom. Zato dajejo v Bentu poudarek mehanskemu čiščenju s stroji, kjer ni potrebe po uporabi kemikalij. Kar 2.000 litrov herbicida glifosfata se namreč v Sloveniji letno porabi za odstranjevanje plevela ob robovih cestišč. Za čiščenje v večjih objektih pa so zelo primerni kombinirani čistilni stroji. Polovica teh strojev dela brez uporabe čistil, samo z uporabo filca, med katerimi je tudi diamantni. Diamanti so namreč najboljše sredstvo za poliranje površin. Kot je povedal Zlatnar, je potrebno pri čiščenju upoštevati mehaniko, kemijo, čas in temperaturo. S stroji se lahko prihrani ogromno časa ter vode in kemikalij. Posebnost Benta je tudi ponudba toaletnega papirja, proizvedenega v biotehnologiji. V toaletnem papirju so encimi, kakršni so prisotni v bioloških čistilnih napravah, ki razgrajujejo umazanijo po ceveh in preprečujejo smrad iz odtokov.

Spodbude za vključevanje v EMAS

Za povezovanje in prenos znanj s fakultet in inštitutov v gospodarstvo skrbijo v ZRS Bistra Ptuj. Med drugim izvajajo evropski projekt Life Braver, v sklopu katerega analizirajo delovanje sistema EMAS. Kot je povedala dr. Klavdija Rižnar, vodja projekta, sistem EMAS registriranim organizacijam omogoča izboljšati učinkovito rabo virov, zmanjševati tveganja in dajati dober zgled komuniciranja z javnostjo o doseganju okoljske uspešnosti. Sistem EMAS je nadgradnja okoljskega standarda ISO 14001. Koristi sheme EMAS so za prijavitelje znižanje stroškov predvsem na račun učinkovitejše rabe virov, zmanjševanje tveganj, zagotavljanje skladnosti z zakonodajo in predvsem možnost administrativnih, tudi finančnih olajšav. V EU je več kot 3.700 organizacij z vzpostavljenim sistemom EMAS. V ospredju je Nemčija s 1.171 organizacijami, Italija z nekaj manj kot 1.000, sledita ji Španija in Avstrija. V Sloveniji je trenutno 11 organizacij s sistemom EMAS. Za primerjavo, standard ISO 14001 ima v Sloveniji okoli 360 podjetij. Kot je povedala dr. Rižnar, sta v Sloveniji dve olajšavi, ki jih predpisuje Zakon o varstvu okolja, vendar nista implementirani v prakso s podzakonskimi akti. Države EU največ olajšav nudijo pri davkih, manjši je obseg poročanja monitoringov, več je ukrepov sofinanciranja, manj inšpekcijskih pregledov. Poenostavljeni so tudi postopki pri pridobivanju dovoljenj, nižje so bančne garancije in javna naročila, kjer imajo prednost organizacije s certifikatom EMAS. Cilj projekta Braver je preučiti, kakšne so možnosti popolne ali delne vključitve EMAS-a v okoljsko zakonodajo v posameznih državah članicah in tudi na ravni EU.

Elektromobilnost v malih in srednjih podjetjih

V ZRS Bistra Ptuj izvajajo tudi evropski projekt E-SME – e-mobilnost sreča MSP, ki ga je predstavil Robert Novak. V projektu sodelujeta Avstrija in Slovenija, z njim pa želijo poiskati priložnosti in izzive na področju električne mobilnosti za mala in srednje velika podjetja. Cilj je vzpostavitev e-omrežja za podjetja. Preko organizacije različnih dogodkov, med katerimi je tudi dirka z električnimi avtomobili, pa želijo dvigniti ozaveščenost ljudi in prikazati priložnosti za podjetja.

Akcijski načrt podlaga za e-mobilnost

Da je potrebno imeti na začetku odločitve za električni vozni park, naj si gre za podjetje ali občino, pravo strategijo in načrt, je opozorila dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje (EnergaP). Električna mobilnost je namreč vse bolj v modi, vendar pa je vanjo potrebno vstopiti premišljeno. Potrebno je spoštovati nekatera pravila načrtovanja. Podlaga za to je priprava akcijskega načrta, kjer se najprej pogleda, kaj električno vozilo ponuja in ali se to sklada s tem, kar uporabnik potrebuje. Gre za celostno načrtovanje in upravljanje mobilnosti. Pri tem je zelo učinkovita izvedba energetskega knjigovodstva za vozne parke, kjer se natančno preveri, koliko se vozi, kje se vozi, kakšna je poraba goriva, časovne omejitve, omejitve pri dolžini poti idr. Vse to se poveže s stroški v celotni življenjski dobi vozila. »Na področju trajnostne mobilnosti je še veliko priložnosti in izzivov. Vsaka stvar ima svoje prednosti in slabosti in zato mora biti to dobro načrtovano, da bomo zadovoljni,« je povedala dr. Vlasta Krmelj.

Z združevanjem potnikov do manj izpustov CO2

Ena izmed rešitev trajnostne mobilnosti je skupna vožnja. Pri podjetju GoOpti so razvili platformo za združevanje potnikov pri prevozih do letališč na pameten način. Njihov prevozni sistem trenutno vključuje več kot 650 vozil, vozijo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji in Španiji. Za širitev so uporabili programe Obzorje 2020, program SME 2, kjer so dobili dodatna sredstva za internacionalizacijo. Kot je povedal Sašo Sušnik, eden od ustanoviteljev podjetja, so v šestih letih z združevanjem potnikov prihranili okoli 19.000 ton CO2, prepeljali več kot milijon potnikov ter v kilometrih prišli 40-krat do lune in nazaj. V prihodnje imajo v načrtu elektrifikacijo voznega parka. Skupaj s Petrolom sodelujejo v projektu Urban-E, v okviru katerega bodo v naslednjih dveh letih postavili 144 polnilnic v Ljubljani in Zagrebu. Relacijo Ljubljana-Zagreb bodo popolnoma elektrificirali in potnike prevažali z električnimi vozili.

Električna mobilnost je strateškega pomena za Slovenijo

Eden začetnikov ponudbe električnih vozil na trgu je Renault, ki v Sloveniji trenutno ponuja pet vozil na električni pogon, do leta 2022 pa bo dal na trg še osem novih električnih vozil in 12 elektrificiranih (klasičen avto s hibridnimi sistemi). Po besedah Roka Isteniča iz Renault Nissan Slovenija bo to marsikateri klasičen avto spravilo na mejo 50 g CO2 na 100 kilometrov, kar je zapisano v predlogu strategijie za alternativna goriva do leta 2030. Hkrati je izpostavil, da so pri zmožnosti elektrodistribucije ključna pametna omrežja. Pri analizi in načrtovanju uporabe električnih vozil v slovenskem Renaultu sodelujejo s strokovnjakom za električno mobilnost Željkom Purgarjem, ki je predstavil analizo električnega vozila Renault Zoe v primerjavi s primerljivim vozilom na dizelski in bencinski pogon. V Sloveniji največ izpustov v ozračje iz prometa povzročijo dnevni delovni migranti z osebnimi avtomobili. Odvisnost ljudi od avtomobila v Sloveniji je 85 %. »Dokler ne bodo imeli ljudje koristi od vožnje z električnim avtomobilom, bodo zelo težko zamenjali avtomobil,« je povedal Purgar. Glede na njegove analize je električni avtomobil Renault Zoe trenutno edini električni avtomobil v Sloveniji, ki omogoča stroškovno učinkovitost za uporabnike. Razložil je, da če upoštevamo specifično porabo, ugotovimo, da v Sloveniji električni avto posredno izpusti v ozračje 77 g CO2 na km, dizelski 125 g, avto na bencin 152 g, na utekočinjen naftni plin 123 g, na stisnjen zemeljski plin pa 102 g CO2 na km. Kot je povedal Željko Purgar, je električni avto v prednosti tudi v primeru s TEŠ 6.