| Trajnostna praksa v elektroindustriji | | |
| Ko se podjetje zares odloči za trajnostno preobrazbo, pravi Mojca Markizeti, ki dela v globalnem podjetju Iskraemeco kot menedžerka za trajnostni razvoj in vodi projekt pravičnega števca z nizozemskimi partnerji, se ga mora lotiti na vseh področjih in sektorjih v podjetju. Njihov glavni izziv je dobavna veriga, so kritični materiali in seveda kupci. Pove, da si prizadevajo za vpeljavo eko designa in reciklatov v proizvodnjo, a da je realnost pogosto v nasprotju s teorijo in željami. Kako se naj torej odziva podjetje? Ko se odloči za trajnostno pot, je to odločitev za spremembe, zlasti za drugačne vrednote. So v finančne rezultate podjetij vračunani tudi vplivi na okolje, se vprašuje, ko opozarja na novo tehnološko revolucijo. | |
Sodelovali ste v pilotnem projektu agencije SPIRIT o trajnostni strateški transformaciji slovenskih podjetij. Med drugim ste kot menedžerka za trajnostni razvoj opozorili na aktualno pomanjkanje surovin in materialov, na kar je s svojim seznamom kritičnih surovin opozorila tudi EU. Kaj lahko podjetje, ki je v Evropi drugi največji ponudnik pametnih merilnih rešitev, stori v skrbi za naravne vire, za racionalizacijo materialov v števcu, za reciklažo ali ponovno uporabo odpadkov?
Iskraemeco je del elektronske industrije, zato se zavedamo precejšnjih okoljskih in socialnih globalnih vplivov. Mislim na porabo konfliktnih materialov, redkih materialov, delavskih standardov v nabavni verigi, povečano rabo energetskih virov in na eksponentno rast elektronskih odpadkov. Iskraemeco je veliko podjetje. Dela na globalnem trgu. Tudi če naredimo vse, kar lahko, bo to malo prispevalo k splošnemu stanju. Zato verjamemo, da so komunikacija, izobraževanje industrije, pogovor o teh tematikah, izpostavljanje rešitev zelo pomembni.
Projekt pravičnega števca je takšna rešitev.
Da. Projekt pravičnega števca in naš pristop k trajnostnemu razvoju. Oboje predstavljamo na lokalnih in mednarodnih trgih ter v neposrednih pogovorih s kupci. Zato se povečuje število naših kupcev, ki se zavedajo pomembnosti trajnostnega razvoja in načel krožnega gospodarstva v panogi. Pomemben del naše strategije je izobraževanje dobaviteljev, kupcev, partnerjev in drugih deležnikov v našem sektorju.
A kaj lahko konkretno stori podjetje?
Veliko na področju rabe virov in materialov. Iskraemeco se je osredotočil na optimizacijo rabe virov, mislim predvsem na energente, na vodo in na bolj tehtno rabo materialov. Prizadevali smo si za vpeljavo načela ekodesigna. Podjetje mora razmisliti o tem, ali lahko v proizvodnjo vpelje reciklate, ali se bo lahko izdelek recikliral po koncu rabe in kakšna je njegova življenjska doba. Teorija je eno, v realnosti pa si določena načela velikokrat nasprotujejo. Recimo, modularnost izdelka lahko poveča uporabo materiala, prav tako pri izdelku, ki je narejen za dolgo življenjsko dobo. Velikokrat je proizvajalec omejen z zahtevami kupca, s standardi ali celo z zakonodajo. Vsako podjetje mora pretehtati vse zorne kote in se odločiti, kaj je zanj optimalno. Naloga ni lahka. Bistveno je, da postanejo principi trajnostnega razvoja in krožne ekonomije osnova pri vsakdanjih odločitvah. Za to pa je potrebno veliko znanja v vseh sektorjih podjetja. Predvsem pa, da vodstvo podjetja podpira takšno strategijo. Upoštevati moramo določene vrednote podjetja in razmišljati dolgoročno.
Del tega razmišljanja je nova proizvodna linija zaradi večjega zanimanja elektrodistribucij po pametnih merilnih napravah in rešitvah. Ustvarjate prihodnost pametnih omrežij. Katere prednosti, tehnične, ekonomske in trajnostne, so bistvene pri vaših nagrajenih inovacijah, kot sta pravični števec in komunikacijska platforma za pametna omrežja?
Obe platformi sta odgovor na ključne izzive, s katerimi se srečujejo kupci Iskraemeca, ko se odločajo za prehod na pametno omrežje. Z modularno zasnovo ciljamo na zniževanje »stroškov TCO« (total cost of ownership) pri kupcih, kar dosežemo z modularnim pristopom. Z enostavno menjavo komunikacijskega modula kupcem nudimo preprosto rešitev, ko pride do morebitne menjave komunikacijske tehnologije v prihodnosti. To je tako imenovani future-proofing. Obenem pa je to trajnostna rešitev, saj podaljšuje življenjsko dobo izdelka. Oba izdelka omogočata enostavno instalacijo na merilnem mestu. Pametni števec je možno odčitati na daljavo, kar elektrodistribuciji omogoča, da zmanjša število servisnih obiskov na terenu. Obenem sta oba zasnovana na »pravičnih« načelih. Pri izdelku in v vseh procesih sledimo načelom trajnostnega razvoja in krožne ekonomije. To so ukrepi za podaljšanje življenjske dobe, za rabo manj materialov, za manjšo porabo električne energije, za »vzdrževanja« na daljavo in pametno pakiranje. Reciklabilnost izdelka znižuje CO₂ odtis izdelku, nam in našim kupcem. Pomembno je tudi zmajševanje rizika z vpeljavo transparentne nabavne verige, kjer nadzorujemo rabo materialov in delavske standarde pri dobaviteljih.
Ime izdelka, pravični števec, je vzbudilo pozornost, čeprav ste izpostavljali predvsem transparentnost nabavne verige, kar je med osrednjimi zahtevami trajnostnega razvoja. Katere standarde morajo upoštevati vaši dobavitelji, proizvajalci komponent za elektronske proizvode in drugi, ki so del vaše verige? Kako nadzirate verigo?
Standardi so dobrodošel element, vendar so tudi vložek, ki je nujen. Trajnostni razvoj pa pomeni proaktivno razmišljanje že v razvojni fazi izdelka. Gre za premik v razumevanju in ravnanju. Našo nabavno verigo nadziramo predvsem s tesnim sodelovanjem z vsemi partnerji. Ob pričetku projekta smo vsem dobaviteljem posredovali vprašalnike o njihovih nabavnih postopkih, da smo si lahko ustvarili bazo znanja za nadaljnje sodelovanje. Trenutno smo v fazi vzpostavljanja celovitega sistema za pridobivanje informacij o vseh sestavnih delih izdelka v celotni oskrbni verigi. Nas in naše kupce zanimajo materiali, iz katerih je števec izdelan. Zanima nas izvor materialov. Kje so narejene komponente, kakšni so delavski standardi, kakšen je ogljični odtis komponente in še več. Z orodjem za ugotavljanje transparentnosti smo želeli kupcem in javnosti zagotoviti enostaven pregled nad temi podatki. Vendar se je izkazalo, da je bil načrt preveč ambiciozen. Visokotehnološki, elektronski proizvod, kot je naš števec, ima za obstoječa orodja preveč kompleksno sestavo in nabavno verigo. Vendar se tudi pri orodjih za podporo trajnostnega razvoja zadeve hitro razvijajo.
Sledljivost materialov pomeni, da imate pregled, kateri materiali so v pametnem števcu in koliko jih je, kdo so dobavitelji, kje jih dobijo, kakšne so zaloge, jih bo dovolj, iščete nove in nadomestne. Razvojno in raziskovalno delo v podjetju upošteva omejitve naravnih virov?
Seveda, posebej pa smo usmerjeni h konfliktnim mineralom in kritičnim materialom. Elektronska industrija je zelo dinamična, saj uporablja številne različne materiale in velike količine. Kar 80 odstotkov konfliktnih mineralov, kot so zlato, tantal, volfram in kositer pridelajo na vojnih območjih, kot so Kongo in številne sosednje države. Konflikti v teh državah se financirajo z dobički od prodaje omenjenih mineralov. Da bi te konflikte omejili, je Evropska komisija leta 2017 sprejela Uredbo o konfliktnih materialih. Od leta 2021 naprej bodo morala biti vsa podjetja na tem območju transparentna. Evropska komisija na seznam redkih materialov redno dodaja nove materiale, brez katerih človeštvo na dolgi rok ne bo preživelo. Vseh je sedaj 27, zadnji so bili dodani leta 2017. Pri razvoju najnovejše platforme pametnega števca smo s sledljivostjo materialov obe dejstvi upoštevali. Elektronski izdelki imajo tipično kratek rok uporabe, naši pametni števci pa imajo življenjsko dobo tudi do 20 let. Novejši števci so modularni, nadgradljivi. Po koncu uporabe števca se jih razgradi desetkrat lažje kot prejšnje verzije števcev. Števec ne vsebuje nobenih materialov, ki bi bili zlepljeni ali zatopljeni in tako nereciklabilni. 97 odstotkov materiala v števcu je možno reciklirati in ga vrniti v krog uporabe. Raziskujemo tudi možnost uporabe 100-odstotno reciklirane plastike in recikliranih kovin. Najnovejši pametni števci so manjši, lažji in za delovanje porabijo manj energije.
V čem je trajnostna značilnost pametnega merjenja in pravičnega števca? Kaj vse zajema projekt, ki traja do leta 2020?
Pravični števec je pametni števec električne energije in izdelek, o katerem vemo, kje in kako je izdelan in iz česa je. Pri izdelavi pravičnega števca želimo znižati okoljski in družbeni odtis števca. Zato zahtevamo sledljivost materialov in delovnih standardov v nabavni verigi. Sistem pametnega merjenje je v današnjem času, ko se marsikje po svetu soočamo z pomanjkanjem energije in globalnim segrevanjem, postal nujen predpogoj za trajnostni razvoj v energetiki. Pametna omrežja težijo k zmanjševanju porabe energije. Pametni števec je osnovni gradnik v sistemu. Deluje kot senzor, ki nadzira in v določeni meri tudi upravlja z omrežjem.
S čim ste prepričali nizozemski konzorcij operaterjev za oskrbo z energijo? So jim bili bližji ekonomski ali okoljski učinki?
Nizozemci so se zavezali, da bodo trajnostni razvoj vključili v vse svoje investicije, torej tudi v prenovo sistema dobave električne energije. S podpisano pogodbo v letu 2015 je postalo del tega tudi podjetje Iskraemeco. Z razvojem pravičnega, torej trajnostnega »fair« števca, sta se naši viziji in strategiji srečali. Projekt bo uradno trajal do konca 2020, naše delo pa bomo seveda nadaljevali. Z nizozemskimi partnerji pospešeno sodelujemo tudi na področju komunikacije in izobraževanja javnosti. Oblikovali smo spletno stran www.fairsmartmeter.com.
Ali v podjetju merite okoljski odtis?
Merimo odtis in imamo celovit sistem ravnanja z okoljem, ki ga seveda nadgrajujemo. Trenutno razmišljamo, kateri javno priznani certifikat ali kakšen izračun bi bil primeren za še dodatno merjenje odtisa in učinkov naših ukrepov.
Kaj je glavni izziv podjetja, ki se odloči za trajnostno transformacijo? Kje lahko vidi največ priložnosti?
Ko se podjetje odloči za tovrstno transformacijo, še posebej, če gre za globalno podjetje, kot je Iskraemeco, se mora tega lotiti celostno in sistematično na vseh področjih in sektorjih podjetja. Holistični pristop k vpeljavi trajnostnega razvoja in načel krožne ekonomije vključuje proaktivno razmišljanje, kaj lahko naredimo bolje in kako dosežemo več. Trajnostni razvoj v podjetju ne sme biti »dodatek« ali večerna dejavnost posameznika. To so dejavnosti, ki so razpršene v vsa strateška in operativna področja podjetja. Obenem je potreben tudi ustrezen »mind-shift«. Glavni izziv ostaja razumevanje deležnikov, torej kupcev in dobaviteljev. Smo sredi industrijske revolucije 4.0, ki temelji na znanju. Poskrbeti moramo, da bo prinesla spremembe. Te pa ne smejo biti samo tehnološke in poslovne, ampak tudi vrednostne, kajti to je bistveno. Kako vrednotimo uspehe? Kaj je vračunano v finančne rezultate podjetja – tudi vplivi na okolje in družbo?
