Človekove pravice v vrednostnih verigah
| Avtorica: mag. Klementina Zapušek |
Evropski parlament in Evropski svet sta v letu 2022 sprejela Direktivo o trajnostnem poročanju podjetij (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD). Veljala bo za podjetja, ki izpolnjujejo dva od treh kriterijev: imajo več kot 250 zaposlenih in/ali več kot 40 milijonov evrov prihodka in/ali več kot 20 milijonov evrov kapitala. Prav tako bo veljala za vsa podjetja v EU, ki kotirajo na borzi, vključno z malimi in srednjimi (razen mikro podjetij – manj kot 10 zaposlenih ali manj kot 20 mio € prihodkov). Zahteva po predložitvi poročila o trajnostnosti velja tudi za vsa podjetja, ki več kot 150 milijonov € čistega prihodka ustvarijo v EU in imajo vsaj eno hčerinsko družbo ali podružnico v EU. Vsa ta podjetja bodo morala poročati o okoljskih, socialnih in upravljavskih vplivih oziroma vplivih ESG, kot so opredeljena v tej direktivi. Direktiva prinaša zahtevo, da mora to poročanje potekati v skladu z Evropskimi standardi trajnostnega poročanja (European Sustainability Reporting Standards, v nadaljevanju: ESRS), ki so tik pred sprejetjem.
Po standardih ESRS bo potrebno poročati na tak način, da bo poročilo tudi z vidika trajnostnega razvoja pregledal zunanji revizor. Države članice morajo prenesti direktivo v nacionalne pravne rede najkasneje 18 mesecev po njeni objavi v Uradnem listu EU, torej do pomladi 2024. Tista podjetja, ki so že sedaj zavezana za nefinančno poročanje, bodo morala poročati skladno s standardi že leta 2025 za poslovno leto 2024, novi zavezanci pa z zamikom (odvisno od njihovega statusa).
ESRS na družbenem področju uvajajo pomembno novost. Vključujejo tudi področje delavcev v vrednostni verigi. Podjetja bodo morala poročati o tem, kako obravnavajo težave delavcev v svoji vrednostni verigi; kakšne politike in pristope sprejemajo na tem področju v smislu svojih zavez politikam človekovih pravic, ki so pomembne za delavce v vrednostni verigi, ter kako sodelujejo z njimi – ali sodelujejo neposredno z delavci, njihovimi zakonitimi zastopniki ali z verodostojnimi pooblaščenci, ki imajo vpogled v njihov položaj. Podjetja bodo morala poročati, ali so sprejela ukrepe za odpravo morebitnih negativnih vplivov in težav, za katere bodo ugotovila, da so jih povzročila ali prispevala k njim ter vzpostaviti kanale za delavce v vrednostni verigi za izražanje njihovih pomislekov in potem zagotoviti tudi obravnavo le-teh. Podjetja bodo morala poročati, ali so si postavila tudi časovno omejene in v rezultate usmerjene cilje, kako bodo svoje negativne vplive na delavce v vrednostni verigi zmanjšala, spodbujala pozitivne učinke nanje in obvladovala tveganja ter priložnosti, povezane z njimi.
Za marsikatero podjetje je to povsem novo področje trajnostnega upravljanja, s katerim še nimajo nobenih izkušenj. Za druga podjetja pa je to del utečenih poslovnih praks.
Primeri vzpostavljenih sistemov zaščite pravic delavcev v vrednostnih verigah
Bayer ima jasno opredeljene standarde za spoštovanje človekovih pravic pri svojem poslovanju, za etično poslovanje dobaviteljev in za podporo človekovih pravic v lokalnih skupnostih. Družba Bayer je skozi celotno skupino vzpostavila štiristopenjski postopek z dejavnostmi za izboljšanje trajnostnih praks v dobavni verigi. Mednje spada tudi trajnostno ozaveščanje dobaviteljev, ki jih podjetje seznani z Bayerjevim Kodeksom ravnanja dobaviteljev. Ko gre za dobavitelje in podizvajalce, podjetje verjame, da je sodelovanje na področju trajnosti v dobavni verigi ključnega pomena za poslovanje. Od dobaviteljev se pričakuje, da bodo upoštevali kodeks ravnanja. Načela, izražena v kodeksu, so pomemben del izbire in ocenjevanja dobaviteljev. Družba Bayer preverja spoštovanje zahtev kodeksa s strani dobaviteljev prek spletnih ocen EcoVadis ter z internimi in zunanjimi revizijami. Hkrati podjetje preverja spoštovanje človekovih pravic pri dobaviteljih, delno s terenskimi nadzori, ki vključujejo tudi razgovore z vodstvom in zaposlenimi dobaviteljev. Če dobavitelj krši katero od načel in se ne more dogovoriti o načrtu za izboljšanje ali ga ne izvaja, si Bayer pridržuje pravico do prekinitve poslovnega odnosa.
Dobavitelji morajo spoštovati človekove pravice svojih zaposlenih, lokalnih skupnosti in ranljivih skupin ter z njimi ravnati dostojanstveno in spoštljivo. Bayer v svoji dobavni verigi ne dopušča otroškega dela in ima ničelno toleranco do vseh oblik sodobnega suženjstva in prisilnega ali obveznega dela ter vseh oblik trgovine z ljudmi. Enako velja za delo v odvisnosti in podrejenosti, mezdno delo ali neprostovoljno delo v zaporu. Od dobaviteljev pričakujejo izpolnjevanje zahtev z vidika dela in človekovih pravic ter zdravja in varnosti. Pričakuje se, da zaposlenim zagotovijo varno delovno mesto brez surovega in nečloveškega ravnanja, brez diskriminacije in z delovnim časom brez preseganja maksimalnega števila ur, opredeljenih z veljavno nacionalno zakonodajo. Od njih se pričakuje zaveza k odprtemu in konstruktivnemu dialogu z zaposlenimi in predstavniki delavcev. Dobavitelji morajo spoštovati tudi pravice lokalnih skupnosti, vključno z domorodnimi ljudstvi in drugimi ranljivimi skupinami, ter za izvajanje poslovnih dejavnosti od njih pridobiti prostovoljno soglasje po predhodnem obveščanju.
Ocenjujejo vpliv na človekove pravice
Lidl s kodeksom ravnanja vsem poslovnim partnerjem postavlja minimalne socialne in okoljske standarde, ki so osnova poslovnim odnosom. V primeru seznanitve z okoliščinami morebitnih kršitev teh standardov se zadeva nemudoma razišče. Če je sum kršitve potrjen, se s sodelovanjem vseh ustreznih deležnikov opredelijo ustrezni ukrepi. V skladu z mednarodno priznano metodologijo Skupina Lidl nenehno izvaja poglobljene ocene tveganja, t. i. ocene vpliva na človekove pravice. To prispeva k jasnemu razumevanju posrednih in neposrednih učinkov poslovnih dejavnosti znotraj izbrane dobavne verige, prepoznavanju negativnih učinkov na človekove pravice in njihovem ustreznem reševanju s pomočjo sprejemanja ustreznih ukrepov. Dobavitelji so na zahtevo Lidla dolžni izvesti presojo Ecovadis (ali drugo enakovredno presojo). Neodvisni nadzor izvajajo na različnih ravneh dobavne verige ter tako dodatno preprečujejo kršitve človekovih pravic in okoljskih standardov.
Od vseh Lidlovih dobaviteljev svežega sadja in zelenjave ter cvetja in rastlin se zahteva certifikat GLOBALG.A.P. GRASP (ali drug enakovreden certifikat), ki mora biti pridobljen z rezultatom »popolnoma skladno«. Postopke izvajajo neodvisni certifikacijski organi. Dostop do učinkovitih pritožbenih mehanizmov je ključni dejavnik pri prepoznavanju kršitev človekovih pravic v dobavni verigi in je sestavni del Lidlove strategije na področju človekovih pravic. Neprestano sodelujejo z dobavitelji in ostalimi zunanjimi deležniki z namenom razvoja in nadgradnje dostopa do učinkovitih pritožbenih mehanizmov v vseh globalnih dobavnih verigah. Da bi omogočili prijavo in obdelavo kršitev skladnosti, Lidl uporablja lasten spletni sistem poročanja BKMS, s katerim se obdelujejo vsa dohodna obvestila. Obveščanje o pritožbenem mehanizmu poteka s pomočjo tiskanih plakatov (v 60 jezikih). Nameščeni so na vidnih mestih, ki jih delavci na delovnem mestu redno obiskujejo. Neodvisno se preverja tudi ozaveščenost delavcev s tem pritožbenim mehanizmom. BKMS je v uporabi že vrsto let in izkušnje kažejo, da je sistem dobro sprejet in uporabljen.
JYSK je član amfori BSCI
JYSK je zavezan k spoštovanju človekovih pravic in enako pričakujejo od svojih dobaviteljev. Kot del zavezanosti k spoštovanju temeljnih pravic delavcev v dobavni verigi so leta 2006 postali člani platforme amfori BSCI (Business Social Compliance Initiative). To je mednarodna organizacija in hkrati sistem upravljanja z vrednostnimi verigami, še posebej v državah visokega tveganja. Kot član amfori BSCI se je JYSK pridružil skupnemu kodeksu ravnanja. Sistem amfori BSCI sodeluje z delavci pri izvajanju revizij, npr. ko potekajo razgovori z delavci. JYSK-ovo članstvo v amfori BSCI omogoča zunanji mehanizem pritožb, saj zagotavlja platformo za posameznike ali organizacije za vložitev pritožb glede zaznanih ali dejanskih primerov napačnega ali nepravičnega ravnanja. Če revizija razkrije odstopanja od kodeksa ravnanja, so amfori BSCI, JYSK in druga podjetja, ki sodelujejo s tovarno, obveščena, da lahko vsi partnerji v sodelovanju s tovarno najdejo rešitev.
Če je kršitev resna, začne veljati protokol ničelne tolerance, rešitev pa je treba poiskati takoj. Oblikuje se skupina za sanacijo, ki izdela načrt ukrepov, potrebnih za doseganje skladnosti, in se odloči za ustrezno sanacijo. Če pride do primera ničelne tolerance, se nemudoma vključi direktor za skladnost in kakovost pri JYSK-u in o tem obvesti izvršnega podpredsednika za nabavo. Preden JYSK začne sodelovati z novim proizvajalcem, je obvezna ocena delovnih pogojev na mestu proizvodnje. Če v tovarni pride do kakršnih koli odstopanj od kodeksa ravnanja dobaviteljev, JYSK nadaljuje sodelovanje s proizvajalcem, da zagotovi, da so bile izboljšave izvedene. Če se namreč zgolj prekine sodelovanje in težavam obrne hrbet, spremembe na bolje ne bo. Za prihodnje sodelovanje pa je ključno, da v tovarni pride do izboljšav. Če temu ni tako, je treba sodelovanje prekiniti. JYSK tako tudi v praksi sodeluje z delavci v dobavnih verigah. Kot poseben izziv izpostavljajo težave z izvajanjem revizij v ukrajinskih tovarnah od ruske invazije na Ukrajino. JYSK je implementiral alternativno rešitev z vprašalniki za samoocenjevanje, vendar ko bo mogoče, bo normalna oblika revizije spet v veljavi.
Ohranjajo odprto kulturo žvižgačev
Pri mednarodni poslovni skupini ALDI SÜD, katere del je HOFER Slovenija, so zavezani k spoštovanju človekovih pravic in izboljševanju življenjskih ter delovnih pogojev v svojih dobavnih verigah. Zaveza zajema vsak škodljiv vpliv na človekove pravice, ki bi ga lahko povzročili, h kateremu prispevajo ali so z njim neposredno povezani. Na številnih področjih so razvili lastne okvire za obravnavanje tveganj za kršitev človekovih pravic vzdolž dobavnih verig (socialni standardi v proizvodnji, otroško delo, prisilno delo, enakost spolov, dostojna plača in dostojni dohodki). ALDI je član Mednarodnega sporazuma o zdravju in varnosti v oblačilni in tekstilni industriji. Bistveni del sporazuma je dostopen, na pravicah temelječ in zaupen pritožbeni mehanizem. V primeru pritožb delavcev preko »Accord« pritožbenega mehanizma ALDI aktivno podpira preiskavo in sanacijo ugotovitev. Na podlagi izkušenj, pridobljenih z uspešnimi »Accord« pritožbenimi mehanizmi, izvajajo korake za vzpostavitev pritožbenih mehanizmov v prioritetnih dobavnih verigah. S civilno družbo in organizacijami, ki vključujejo več zainteresiranih skupin (npr. Amfori), sodelujejo v okviru programa Speak for Change in programa strateških partnerjev Inštituta Issara.
Ohranjajo odprto kulturo žvižgačev in za obdelavo prijav kršitev so v vsaki državi, kjer ima ALDI sedež, vzpostavili standardiziran postopek, ki vsakomur omogoča, da morebitne kršitve prijavi ali anonimno ali v svojem imenu. To posameznikom v dobavni verigi omogoča, da prijavijo morebitne kršitve tudi na področju človekovih pravic, okoljske zakonodaje, varnosti pri delu, neplačil itd. Vse primere in obtožbe o neskladnosti jemljejo resno ne glede na to, ali jih prijavijo zaposleni, delavci v proizvodnih obratih, revizijski partnerji, zunanji revizorji, poslovni partnerji, civilna družba, mediji ali druge zainteresirane strani. Za te incidente so glede na resnost tveganja opredelili vrsto ukrepov: izdelava načrtov korektivnih ukrepov s konkretnimi časovnimi okviri za odpravo kršitve pravnega položaja; dodatna izobraževanja in revizije; sistem hitrega odzivanja v sodelovanju s Centrom za otrokove pravice in poslovanje, da se lahko takoj in ustrezno odzovejo, če v dobavnih verigah zasledijo otroško delo; v skrajnem primeru pa izključitev neposrednih in posrednih poslovnih partnerjev iz prihodnjega poslovanja s poslovno skupino. Izvajajo se revizije in spremljanje »na daljavo« (ang. desk-based follow up), da se zagotovi pravilno izvajanje korektivnih ukrepov. Po potrebi vključijo zunanje partnerje. Kot del procesa skrbnega preverjanja kršitev človekovih pravic sodelujejo z deležniki, vključno z delavci, da bi našli rešitve za škodljive vplive, ki kršijo človekove pravice.
Uporabljajo Kodeks ravnanja z dobavitelji
Podjetja Resistec UPR d.o.o. & Co. k.d., ATHOS Elektrosistemi d.o.o. in Metaltec d.o.o. so del skupine Krah in pri svojem poslovanju uporabljajo Kodeks ravnanja za dobavitelje skupine Krah, ki je bil sprejet že leta 2015. Dobavitelj Skupine KRAH je dolžan vsem sodelavcem nuditi enake možnosti in jih enako obravnavati ne glede na poreklo, barvo kože, raso, narodnost, socialno poreklo, morebitno telesno prizadetost, spolno usmerjenost, politično ali versko prepričanje, spol ali starost. Poslovanje dobaviteljev KRAH mora v celoti potekati skladno s kodeksom, njihovo osebje pa delovati v skladu z vso v posamezni državi veljavno zakonodajo in mednarodnimi konvencijami, pri čemer morajo uporabiti tiste predpise, ki predpisujejo najstrožje zahteve. Dobaviteljem Skupine KRAH ni dovoljeno zaposlovati sodelavcev, ki ne dosegajo minimalne starosti za sklenitev delovnega razmerja. Prepovedana je vsakršna oblika neprostovoljnega ali prisilnega dela, kar vključuje prisilno delo zapornikov, suženjsko delo in zaposlovanje ljudi, ki so bili žrtve trgovine z ljudmi z namenom prisilnega dela. Skupina KRAH upošteva v posamezni državi veljavno zakonodajo glede delovnega časa, plač, osebnih prejemkov in ugodnosti. Dobavitelj Skupine KRAH priznava tudi svobodo do združevanja zaposlenih in jih zaradi članstva v delavskih organizacijah ali sindikatih ne zapostavlja niti ne priviligira ter je dolžan prevzeti odgovornost za varnost in zdravje pri delu svojih sodelavcev. Dobavitelj tudi obveže svoje dobavitelje, da bodo upoštevali kodeks ravnanja ne le v svoji organizaciji, temveč tudi pri svojih poddobaviteljih.
Kot poudarjajo sogovorniki, so izzivi, povezani s spoštovanjem človekovih pravic, globalni, kompleksni in sistemski, zato jih je potrebno tudi tako reševati ter jih obravnavati v sodelovanju s širokim krogom deležnikov, kot so vlade, lokalne skupnosti, druga podjetja v panogah, dobavitelji, nevladne organizacije in potrošniki.
