Zelene ideje v praksi
Jože Volfand
Koliko podjetja, občine, strokovne inštitucije v praksi, v življenju in v delovnem okolju oživljajo strateške usmeritve o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, o manjši ali drugačni porabi plastike, o uvajanju novih tehnologij, o kroženju materialov … Koliko razvojne in raziskovalne inštitucije v sodelovanju z gospodarstvom iščejo nove tehnološke, inovativne rešitve pri ravnanju z viri ali pri ponovni rabi virov? Kako se nekatera manjša podjetja z inovativnimi proizvodi pogumno spogledujejo s konkurenco na globalnem trgu? Koliko poznamo iskalce in avtorje drugačne prihodnosti, ki na trgu preizkušajo svoje inovativne rešitve in kreativne zamisli? Ne le s produktnimi inovacijami, tudi z inoviranjem poslovnih modelov.
Nekaj takšnih primerov smo izbrali in jih predstavljamo. Med drugim zato, ker se v javnosti še vedno preveč šopirijo nekatera podjetja, tudi posamezne banke, ki so na primer podpisale dokumente o zavezah k trajnostnemu razvoju in zelenim tehnološkim rešitvam, a ko jih vprašamo, ali bi lahko predstavili konkretne rezultate, dosežke, se umaknejo. Tudi na primer takšna banka, kot je Nova Ljubljanska banka. Slovenija sprejema pri zmanjševanju izpustov in krožnem gospodarstvu razmeroma visoke cilje. Politika jih rada ponavlja in povzema, a pogosto je cesar gol. Zato si podjetniški in raziskovalni pionirji novih tehnologij, inovativnih zelenih proizvodov, snovalci novih rešitev, ki si upajo na trg, zaslužijo močnejšo podporo okolja. Tudi pri iskanju strateških partnerjev. Še posebej takrat, ko so projekti rezultat domačega znanja in interdisciplinarnega sodelovanja znanosti in gospodarstva. In pri načrtovanju proizvodnje upoštevajo sposobnosti slovenske industrije oziroma gospodarstva. Seveda vsak projekt ni suho zlato. A trg bo vedno povedal, kaj vzdrži napade konkurence, ali pa bo odkril možnosti novih povezovanj, morda pod mednarodnim dežnikom. Prav kmalu bo trg tudi povedal, po katerih merilih gre lahko izdelek na zelene police.
Tako, kot opominja dr. Gregor Radonjič v intervjuju, drži. Prihodnosti zelene Slovenije ne bodo oblekle floskule in protokolarni podpisi različnih zavez in dokumentov. Kar tako, za foto termin. A kje so odgovori?
Lesena polnilna postaja za vodo namesto plastenk
Robert Slavec, MyWater:
Vse bolj se zavedamo, da so plastični odpadki težava, uporaba plastike za enkratno uporabo, kot so plastenke za vodo, pa vse bolj nesprejemljiva. Od slovenskih projektov, ki stopa v ta prostor in poskuša odpraviti del problema, je startup myWater. Oče Robert in sin Aljaž Slavec z Vrhnike sta razvila visokotehnološke trajnostne polnilne postaje za vodo – zasnovane za polnjenje steklenic za večkratno uporabo. Polnilno okno v obliki kaplje nagovarja uporabnika, da si napolni prazno stekleničko z lokalno vodo. Poudarja pomen hidracije na javnih mestih in obenem zmanjšuje negativne vplive na okolje.
Ključni cilj rešitve je uvajanje trajnostnih javnih storitev tako na ravni mest kot turističnih ponudnikov. Vizija myWater ekipe, ki povezuje 10 ljudi iz 6 držav, je izdelovati uporabno javno infrastrukturo in delati tako, da so na koncu materiali, uporabnost in trajnostno življenje v sožitju. Testni projekt trenutno poteka na Semedelski promenadi v Kopru, kjer so letos oktobra dosegli pomembni mejnik: 100.000 polnjenj, kar predstavlja kar 2,4 tone manj uporabljenih plastičnih plastenk za enkratno uporabo.
Podjetje se je uspešno odzvalo tudi na trenutno COVID-19 pandemijo in zaskrbljenost glede kontaminacije vodne javne infrastrukure. Razvilo je digitalno polnilno postajo, ki omogoča brezkontaktno avtomatsko polnjenje steklenic.
Uspešnost in pomembnost podjetja v trajnostnem podjetništvu sta priznani tudi s certifikatom Solar Impulse, ki so ga pridobili marca letos, postali pa so tudi ambasadorji kampanje agencije Spirit Green.Creative.Smart. pod okriljem I Feel Slovenia. Poleg tega se myWater uspešno predstavlja na tujih trgih. Januarja 2020 je myWater v sodelovanju z I Feel Slovenia, slovenskim veleposlaništvom v Parizu in MO Koper predstavil svojo rešitev na enem največjih sejmov trajnostnega in inovativnega podjetništva ChangeNow v Parizu. Naslednji cilj myWater je predstaviti pametne polnilne postaje na World Expo v Dubaju. V letu 2021 pa gredo naprave tudi v Francijo, Irsko in mogoče tudi v Šanghaj.
Z novim programom tudi do trajnostnega ravnanja z viri in odpadki
mag. Katarina Ostruh, Mestna občina Velenje:
V Mestni občini Velenje je bil prvi Občinski program varstva okolja (OPVO) sprejet leta 2010 z veljavnostjo do leta 2015. V letu 2015 smo dokument novelirali in sprejeli Občinski program varstva okolja za obdobje 2016–2020. V lanskem letu smo pripravili Poročilo o stanju okolja, ki je dosegljivo na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (http://arhiva.velenje.si/Aktualno/2019/Poročilo%20o%20stanju%20okolja%20v%20MOV%202019.pdf).
Na podlagi rezultatov omenjenega poročila smo v letu 2020 začeli s pripravo novega programa. Pregledali smo, v kolikšni meri je bil izveden prejšnji program in na podlagi rezultatov dveh delavnic z občani in strokovnjaki pripravili osnutek novega programa. Osnutek je bil javno razgrnjen do 16. novembra (spletna stran: https://www.velenje.si/e-obcina/javne-objave-razpisi/javne-razgrnitve). Pripombe in predloge smo sprejemali preko obrazca https://www.1ka.si/a/303062 do 18. novembra. 22. decembra bo nov program obravnavan na seji Sveta Mestne občine Velenje.
Poročilo o stanju okolja je pokazalo, da se kakovost okolja v Mestni občini Velenje še izboljšuje. Najpomembnejša dejavnika obremenjevanja okolja sta bili v preteklosti energetika in industrija, danes pa je to postal promet, ki obremenjuje predvsem zrak. Na delavnicah, ki smo jih izvedli, so bili kot najbolj problematični izpostavljeni področje prometa z emisijami hrupa in izpušnih plinov v zrak, odpadki ter nadaljnja skrb po ohranjanju zelenih površin mesta. Vizija, ki smo jo oblikovali, se glasi: Mestna občina Velenje zagotavlja prebivalcem kakovostno življenjsko okolje in usmerja razvoj trajnostno.
V obdobju 2021–2025 bo delovanje na področju varstva okolja v Mestni občini Velenje sledilo naslednjim strateškim ciljem: izboljšanje kakovosti zraka, trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri – ohranjanje in izboljševanje njihove kakovosti, učinkovito ravnanje in gospodarjenje z odpadki, sprotna sanacija in revitalizacija okoljsko degradiranih površin, zagotavljanje kakovosti tal, spodbujanje samooskrbe, zmanjševanje obremenjevanja s hrupom, ohranjanje naravnega okolja, vzdrževanje zelenih površin in trajnostni razvoj naselij.
Na področju emisij iz prometa že vrsto let spodbujamo, razvijamo in nadgrajujemo različne projekte trajnostne mobilnosti, ki so bili prepoznani tudi v Celostni prometni strategiji (sprejeta 2017), kot so mestni avtobusni promet Lokalc, prevoz na klic Kamerat, izposoja koles v sistemu Bicy, urejanje in izgradnja novih kolesarskih povezav po mestu in v regiji.
Mestna občina Velenje je imenovala tudi skupino za civilni nadzor nad nameravanim projektom Sosežig SRF v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ). Skupina strokovnjakov z različnih področij pričakuje, da v TEŠ pristopijo k spremembi prostorske dokumentacije in gradbenega dovoljenja za poseg ter k celoviti presoji vplivov na okolje, saj je Šaleška dolina v preteklosti že plačala velik davek za energetski razvoj Slovenije. Okolje Šaleške doline si od onesnaževanja v preteklosti še ni povsem opomoglo, zato je potrebno vprašanju sosežiga posvetiti dovolj veliko pozornosti.
Komponente vodikovih gorivnih celic že dobavljajo industriji po Evropi
dr. Stanko Hočevar, Mebius:
Podjetje Mebius d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 2008 kot odcepljeno podjetje Kemijskega inštituta v Ljubljani z namenom razvoja, proizvodnje in prodaje jedrnih komponent gorivnih celic s protonsko prevodnimi polimernimi membranami: katalizatorjev za anodno in katodno reakcijo, plinsko-difuzijskih elektrod, protonsko prevodnih polimernih membran, membransko-elektrodnih sklopov in skladov gorivnih celic. Mebius d.o.o. je zasebno družinsko podjetje s sedežem v Ljubljani in deluje v najetih prostorih v industrijski coni Stegne.
Podjetje ima s Kemijskim inštitutom sklenjeno dolgoročno pogodbo o prenosu intelektualne lastnine z inštituta na podjetje, s katero lahko licencira in trži pridobljene patente ter tehnologije in proizvode, ki jih je razvilo na podlagi patentov. Podjetje je leta 2017 na natečaju EIT InnoEnergy Central Europe »PowerUp!« s podporo madžarske družbe MOL osvojilo neposreden vstop v pospeševalnik InnoEnergy Highway Program, ki obetavne startupe pripravlja za vstop na tržišče. Leta 2018 je EIT InnoEnergy CE vložil v podjetje 150.000,00 EUR in leta 2019 postal deležnik našega podjetja.
Mebius je v zadnjih dveh letih razvil tehnologijo izdelave sestavnih delov gorivne celice – elektrod in membransko-elektrodnih sklopov z brizgalnim tiskalnikom in dobavlja te komponente prvim industrijskim strankam v Evropi. Trenutno je Mebius v fazi pridobivanja investitorja in strateškega partnerja, kar nam bo omogočilo širitev proizvodnje v obsegu nekaj 100.000 membransko- elektrodnih sklopov prilagojenih tehničnim zahtevam kupcev.
Skupne inovacije podjetja Mebius in Kemijskega Inštituta v Ljubljani na področjih katalizatorjev in protonsko prevodnih polimernih membran omogočajo bistveno manjšo porabo plemenitih kovin, npr. platine, v vodikovih gorivnih celicah, kar znižuje proizvodne stroške in višjo učinkovitost ter končno moč v rabi, kar pozitivno vpliva tudi na končno ceno sistemov z gorivnimi celicami.
Občasnost oziroma prekinljivost obnovljivih virov energije (vetrne, sončne, itd.) zahteva shranjevanje viškov energije. Vodik igra pri tem pomembno vlogo, saj ga je možno pridobivati z elektrolizo vode in dolgoročno shranjevati v plinohramih, nato pa z gorivnimi celicami pretvoriti v elektriko in toploto, pri čemer je edini končni produkt voda. S tem se povsem izognemo ogljičnemu ciklu in preidemo na vodni (vodikov) cikel. Gorivne celice so široko uporabne v prenosnih, stacionarnih in mobilnih sistemih (npr. v električnih polnilcih, soproizvodnji elektrike in toplote, električnih pogonskih sistemih). V življenjskem ciklu avtomobilov so 2,4-krat učinkovitejše od motorjev z notranjim zgorevanjem in dokazano ne proizvajajo nobenih izpustov razen vode.
Partnerji v izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov
Janja Juhant Grkman, Inštitut za celulozo in papir:
V oktobru 2020 se je zaključilo izvajanje programa CEL.KROG »Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov«. Izbran je bil strateški RRI program na prednostnem področju Strategije pametne specializacije »Mreže za prehod v krožno gospodarstvo«.
Program je povezal 26 partnerjev, ki sledijo zahtevam po učinkoviti rabi virov, nadomeščanju surovin fosilnega izvora in zmanjšanju obremenitev okolja. S povezovanjem interdisciplinarnih znanj in industrijskih kompetenc v novih vrednostnih verigah za razvoj in uporabo bio-osnovanih materialov in trajnostnih tehnologij v kaskadni rabi biomase prispeva k še bolj konkurenčnemu nastopu naše industrije na perspektivnih trgih t.i. zelenih rešitev.
10 RR institucij s področij materialov, kemijskega inženirstva, predelovalnih in procesnih tehnologij, biotehnologije in nanotehnologije ter 16 podjetij iz papirne, kemijske, tekstilne, lesne in avtomobilske industrije, gradbeništva, inženiringa in energetike je v štiriletnem sodelovanju razvilo nova znanja in tehnologije za pridobivanje in krožno rabo obnovljivih materialov z naprednimi postopki razklopa biomase z uporabo naravnih topil, učinkovitimi postopki pridobivanja nanoceluloze in zelenih kemikalij, inovativnimi tehnologijami za obdelavo vlaknin in materialov ter končno energetsko izrabo odpadkov.
Vzpostavljene so nove verige vrednosti v uporabi materialov na osnovi biomase za razvoj končnih bio-osnovanih produktov. Najpomembnejši dosežki so uporaba gradnikov biomase v industriji premazov, smol in lepil. V papirni in tekstilni industriji gre za izboljšanje funkcionalnih (bariernih) lastnosti papirja/kartona in tekstilnih prej za izdelavo visoko zmogljivih bio-osnovanih filtrnih in izolacijskih materialov ter lahkih bio-kompozitov za aplikacije v gradbeni, avtomobilski, elektro in drugih industrijah. Pomembne inovacije so dosežene na področju pridobivanja encimov z biološko obdelavo odpadkov kot produkta z visoko dodano vrednostjo ter razvojem naprednega sistema pridobivanja energije iz končnih odpadkov v krožni rabi biomase.
Skupno je bilo v času izvajanja programa razvitih 29 novih ali izboljšanih produktov, uvedenih 37 novih tehnoloških/procesnih rešitev, 23 inovacij in 6 patentov. Program je vzpostavil strateška, dolgoročna partnerstva, ki se nadaljujejo v novih projektih. Pridobljenih je že 14 novih skupnih projektov z vključitvijo 31 novih partnerjev za nadaljnji razvoj vrednostnih verig. Pomemben učinek programa je 53 novih raziskovalcev, ki so jih partnerji zaposlili za krepitev svoje RRI dejavnosti na teh področjih.
Iz avtomobilskih varnostih pasov torbe in nahrbtniki
Edin Behrić, Javno komunalno podjetje Vrhnika:
DEPO je razvojni projekt, ki se izvaja v Javnem podjetju Komunalnem podjetje Vrhnika, d.o.o. in je nadgradnja sistemu ločenega zbiranja odpadkov. Lahko rečemo, da sta to dve roki, ki sta med seboj tesno povezani. Naše podjetje letos beleži 25-letnico ločenega zbiranja odpadkov. Sistem ločevanja smo sistematično nadgrajevali tehnološko in organizacijsko. Že zgodaj smo namenili veliko energije različnim akcijam osveščanja oziroma informiranja uporabnikov o ravnanju z odpadki. Že od leta 2003 organiziramo izobraževanja otrok in mladine, doslej smo zajeli cca 30.000 slušateljev. Komunala Vrhnika je kot prva v Sloveniji ponudila uporabnikom tudi finančne vzpodbude (preko akcije KOKO si lahko zmanjšajo znesek na položnici).
Idej nam ne zmanjkuje. Razvili smo projekt Depo kot razvojni projekt in ga vključili v dejavnost ravnanja z odpadki, tako da lahko stalno spremljamo njegovo poslovanje. Depo deluje sicer v okviru strategije Zero Waste, h kateri so leta 2014 pristopile občine ustanoviteljice Borovnica, Log – Dragomer in Vrhnika in ga vse od takrat tudi finančno podpirajo.
Izjemno dobro sodelujemo s poslovnim partnerjem, ki nam dobavlja komponente iz avtomobilske dejavnosti (zračne blazine, varnostni pasovi…). Zračne blazine in varnostne pasove razstavijo na ustrezne komponente ter tako za nas priskrbijo material za izdelavo končnega izdelka – nakupovalne vreče, nahrbtniki …
Zaradi čedalje bolj pereče problematike plastičnih nosilnih vrečk smo v podjetju pripravili kar nekaj alternativnih vrečk iz teh materialov, saj se zavedamo problema onesnaževanja našega planeta s plastiko. Zasnovali smo več različnih modelov vrečk, nahrbtnikov, torb, ki smo jih poimenovali po njihovi obliki (npr. hruška). Najbolj se prodajajo nahrbtniki, ki so zanimivi predvsem za mlajšo populacijo.
Med temeljne dejavnosti
Depo-ja sodijo:
1. zajem (kosovni odpadki, prepuščeni predmeti, predmeti iz skladišč) in priprava (pranje, šivanje, dodelava, predelava in ponovna uporaba ali re-use);
2. prodaja (trgovina v središču Vrhnike, prodaja na lokaciji podjetja, spletna prodaja, priložnostna prodaja na sejmih in razstavah);
3. ozaveščanje (FB-stran, spletna stran, zelena straža …) oziroma predavanja (v naših prostorih, pri naročniku …), delavnice na prostem (Ana Desetnica, Poletni vklop …)
4. predstavitev dejavnosti v širšem okolju (sodelovanje s tujimi inštitucijami, občinami, komunalna podjetja, sodelovanje z lokalnimi ustanovami).
Z novo stekleničko do manj plastike in izpustov
Anže Miklavec, Equa d.o.o.
»Saj je samo ena plastenka za vodo …«, je reklo 8 milijard ljudi. Pred 10. leti smo zavezali boju proti plastiki za enkratno uporabo z modnimi stekleničkami EQUA. Od prvega dne poslujemo na okolju prijazen način – od izbire trajnostnih materialov za naše steklenice pa do zmanjševanja ogljičnega odtisa z izbiro proizvodnih partnerjev, ki so nam lokacijsko bližje.
Obljuba, ki je bila leta 2009 vizija, je danes naše primarno poslanstvo. Ena EQUA steklenička lahko na letni ravni zamenja kar 217 plastenk za enkratno uporabo, s čemer se prihrani kar 17 kg CO₂, ki bi bil v nasprotnem primeru izpuščen v ozračje. Ponosni smo, da smo do danes z EQUA stekleničkami nadomestili kar 651 milijonov plastenk, ki bi onesnažile naš planet.
