| cargo-partner na Brniku | | |
| Nova naložba podjetja cargo-partner v logistični center na Brniku bo zagotovo prispevala k uresničitvi že desetletja stare zamisli o slovenskem Aeropolisu, o letališkem mestu. Letališče Jožeta Pučnika z bogato ponudbo logističnih storitev in s predvidenim nakupovalno-hotelskim kompleksom bo čedalje privlačnejša lokacija. Na to opozarja tudi Viktor Kastelic, generalni direktor mednarodnega podjetja cargo-partner v Sloveniji, ki je del skupine cargo-partner s sedežem v Avstriji. Brniški kompleks bo postal eno osrednjih logističnih središč v državi, saj tudi vodstvo ljubljanskega letališča že ureja nove prometne poti oziroma novo cesto z več krožišči. Zato ni čudno, da poleg podjetja cargo-partner načrtujejo naložbe na brniškem kompleksu tudi drugi logisti. Viktor Kastelic napoveduje, da bodo začeli graditi prihodnjo pomlad. | |
Kateri razlogi so vplivali na odločitev za naložbo v logistični center na Brniku in koliko bo to vplivalo na promet in razvoj družbe cargo-partner v Sloveniji?
Odločitev za naložbo temelji na dosedanjih uspešnih poslovnih rezultatih in oceni potreb po logističnih storitvah na trgu. Vsekakor bomo z naložbo pozitivno pripomogli k razvoju podjetja cargo-partner, saj bomo razširili naše zmogljivosti in si zagotovili možnosti še za hitrejšo rast. Poglavitna nam je skrb za servisiranje potreb naših obstoječih in potencialnih strank. Podpiramo in optimiziramo vse vidike logistike, od transporta, skladiščenja do storitev z dodano vrednostjo, kjer upravljamo z dobavnimi verigami ter vpeljujemo najsodobnejše IT rešitve za optimizacijo komunikacije in upravljanje z informacijami.
Kateri so osnovni gabariti naložbe in kaj bo glavna funkcija logističnega centra? Ali se bo v financiranje projekta vključila skupina Cargo, ki ima sedež v Avstriji?
Zemljišče je veliko 51.583 m2, na njem nameravamo zgraditi poslovno skladiščni objekt velikosti cca 25.000 m2. Predvidena višina investicije je 25 milijonov evrov. V financiranje bo vključeno tudi matično podjetje iz Avstrije.
Katere naročnike oziroma panoge boste predvsem servisirali v logističnem centru in kakšna je njegova prednost, lokacija na Brniku? Ali to pomeni, da je naložba povezana predvsem z letalskim prometom? Kaj v tem kontekstu pomeni razvoj Luke Koper?
Pri našem logističnem centru gre predvsem za to, da bomo lahko na enem mestu servisirali naše stranke za vse vrste storitev, ki jih ponujamo v podjetju. Ne gre zgolj za nadgradnjo enega segmenta. Lokacijsko smo izbrali Brnik kot eno izmed lokacij, za katero predvidevamo, da se bodo v prihodnje hitro razvijale. Ljubljana, kot glavno vozlišče v Sloveniji, je oddaljena manj kot 20 km, hkrati pa je oddaljenost od Luke Koper za evropske razmere še vedno majhna. Vemo, da je na Gorenjskem in v Ljubljani trenutno precejšnje pomanjkanje skladiščnih kapacitet, zato bo naša investicija v tem logističnem smislu vsekakor dobrodošla tudi za ostala uspešna podjetja v tej regiji.
Kdaj načrtujete začetek in konec gradnje centra?
Pričetek gradnje planiramo za pomlad 2018, za konec leta 2018 pa predvidevamo pridobiti uporabno dovoljenje in se preseliti.
Načrtujete tudi gradnjo kamionskega terminala. Zakaj? Glede na znane ocene, koliko promet vpliva na onesnaženje zraka v Sloveniji, ali je to dejstvo upoštevano v vaši naložbeni politiki?
Gradnja kamionskega terminala je predvidena predvsem zaradi boljše povezave med Balkanom in zahodno Evropo. Na tem področju vsekakor pričakujemo rast in razvoj tako kamionskih prevozov kot tudi skladiščenja ter distribucije. V splošnem pa poslujemo samo s prevozniki, ki imajo tovornjake v skladu s klasifikacijo EURO 5 ali več, in podpiramo pobude za uporabo e-tovornjakov, kot je na primer Internacionalni svet za trajnostno logistiko (Council for Sustainable Logistics). Prav tako je za vse naše pogodbene prevoznike potrebna registracija na naši platformi za cestne prevoznike skupine cargo-partner (carrierplatform.com), da se s tem zagotovi skladnost z našimi strogimi procesi zagotavljanja kakovosti. Uporabljamo tudi železniški promet, kadar je to le mogoče, s čimer občutno zmanjšamo emisije ogljika.
Kakšno je letos povpraševanje na trgu in kakšen poslovni rezultat pričakujete?
Tudi v letošnjem letu povpraševanje na trgu ostaja na visokem nivoju, zato pričakujemo rezultate, ki bodo podobni lanskim, torej okrog 30 milijonov evrov prometa.
V katerem delu vaše dejavnosti, cestni prevozi, letalski, pomorski promet, pričakujete največjo rast?
Rast pričakujemo na vseh področjih. Glede na napovedi in dodatne možnosti, ki nam jih bo odprl logistični center, pa predvidevamo največjo rast pri skladiščni manipulaciji, distribuciji in tudi na področju cestnih prevozov. Velika vlaganja so tudi v kakovostne rešitve informacijske tehnologije. Leta 2016 smo začeli z našo cestno platformo (Road Carrier Platform) za potrebe vseevropske povezave cestnih prevozov. Prav tako smo ustvarili platformo za upravljanje oskrbovalnih verig naših strank, imenovano SPOT. Ta je prvotno začela delovati že leta 2000, vendar pa je pred kratkim doživela pomembno sistemsko nadgradnjo. Najnovejšo platformo SPOT uporabljamo za cestne prevoze od oktobra 2016, letos, natančneje marca 2017, pa smo vpeljali sistem tudi za vse letalske in pomorske transporte. Do danes smo prejeli že številne pohvale sistema s strani direktnih uporabnikov, kar nam daje še več motivacije za v prihodnje.
