| Male hidroelektrarne | | |
| Slovenija je bogata z vodnimi viri, kar daje priložnost proizvodnji hidroenergije, torej obnovljivega vira energije. Pa vendar ni vse tako enostavno. Zaradi številnih zaščitenih območij, kjer bi lahko bile ogrožene živalske in rastlinske vrste se pojavljajo problemi z umeščanjem malih hidroelektrarn (MHE) v prostor. Kot pravi Miroslav Prešern, direktor podjetja Oven Elektro Maribor, d.o.o., bi pridobitev dovoljenj za njihovo gradnjo na občinski ravni omogočilo večjo učinkovitost in ne bi bilo takšnih birokratskih zapletov, kot se pojavljajo sedaj. | |
Zakaj se pri gradnji malih HE zatika predvsem pri njihovem umeščanju v prostor? Kje so glavne težave?
Glavna težava pri umeščanju v prostor je v tem, da je večina prostora, kjer bi lahko gradili MHE, kvalificirana kot živalska ali rastlinska natura, ki ne prepoveduje tovrstnih posegov v naravo. Ko pa pride do odločanja o izdaji vodnega dovoljenja, odločevalci iz previdnosti izdajo negativno odločbo in si ne prizadevajo za prilagoditev projekta v prid investitorjem, čeprav bi rešitev še vedno zadostila določilom zakona.
Predlagate, da bi se pridobitev dovoljenj za gradnjo malih HE do 1 MW preneslo z državne na občinsko raven. Kako bi to izboljšalo razmere?
V primeru, da bi odločanje o MHE do 1 MW prenesli z državne na občinsko raven, bi bilo to koristno za državo in za investitorje. Tako bi zakonodajo približali dobrim praksam iz drugih držav in zagotovili večjo učinkovitost. Občine bi pri odločanju upoštevale poleg okoljske zakonodaje tudi ekonomski interes, ki je v primeru lokalnih skupnosti jasen in ciljno usmerjen.
Kakšen je po vaši oceni potencial za postavitev malih HE v Sloveniji in na katerih območjih?
Za Slovenijo ocene ne poznam, za področje Pohorja pa je ocena približno 40 MW inštalirane moči iz MHE. Torej iz obnovljivih virov proizvedene električne energije, za katero niso potrebne državne subvencije pri prodaji takšne energije. Tako bi imeli okoljske in ekonomske učinke, ki bi bili merljivi tudi v zagonu strojegradnje, gradbeništva, elektro industrije in drugih dejavnosti. Uporabili bi lahko znanje, ki ga na tem področju imamo.
Za koga in kdaj so male HE primerne? Kakšna je investicija in kakšne so finančne in okoljske koristi?
MHE so primerne tako za proizvodnjo električne energije za lastno rabo, na primer kmetije, manjši gospodarski obrati idr., pa tudi za prodajo v distribucijsko omrežje. Okoljske koristi so neprecenljive, saj gre za elektriko, ki je proizvedena iz obnovljivih virov. Neposredne koristi bi bile tudi v novih zaposlitvah in to z visoko dodano vrednostjo.
Kako ocenjujete odnos odločevalcev na državni ravni do gradnje malih HE?
Najvišji organi oblasti imajo veliko razumevanja. Zapleta se v birokratskem odnosu njihovih podrejenih organov, zato vidimo rešitev v prenosu odločanja na občine.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, z različnimi finančnimi spodbudami spodbuja naložbe rabe obnovljivih virov energije. Kakšen položaj imajo pri tem male HE?
Eko sklad ima pomembno vlogo in poslanstvo pri financiranju naložb v obnovljive vire. Vendar ocenjujem, da je za vlaganje v izgradnjo MHE v Sloveniji dovolj kapitala, predvsem dolžniškega, mislim na bančna posojila, in to pod ugodnimi pogoji. Sedaj je zaradi povedanega to mrtvi kapital. Menim torej, da na tem področju sofinanciranje Eko sklada, glede na stanje na trgu, ni upravičeno.
