Posvetovalni referendum o JEK2
| Avtor: Jože Volfand |
Slovenija se poslavlja od fosilne ekonomije. Datum je znan. A kako bo z električno svetlobo potem, simulacije ne morejo natančno prikazati. Zeleni prehod energetskega sistema naj bi z roko v roki barvali obnovljivi viri energije in jedrska energija. Kako gre z OVE v Sloveniji, se ve. Ne gre dobro. Strokovnjak za jedrsko energijo Leon Cizelj je nedavno izrekel zanimivo misel: Meni je zadnjih 20 let vedno zabavno gledati, da se proti klimatskim spremembam poskušamo boriti s tehnologijami, ki so izrazito odvisne od vremena. In nato še doda: Nekateri kolegi v tujini, pa tudi kakšen doma bi se našel, pravijo, da veter in sonce propagirajo predvsem tisto, ki so povezani s fosilnimi gorivi, ker za veter in sonce potrebuješ v ozadju plinske elektrarne. Torej prodajalci plina prodajajo sonce in veter … Zanimivo pa bo, kaj bo pokazala študija družbe ELES o scenariju 100% rabe OVE.
Dvomov o OVE, njihovi moči za zeleni energetski prehod z razogljičenjem in s tem, da bodo žarnice zares svetile, seveda ne manjka. A tudi jedrska energija je na rešetu. Ne le pri nas, tudi v nekaterih državah EU. Kajti štrena vprašanj je zavozlana. Tudi stroka jih razvozlava z neenoznačilnimi odgovori. Slovenija si zdaj le lahko zaželi, da bo interdisciplinarna javna razprava pred posvetovalnim referendumom o gradnji JEK2 odgovorila vsaj na najbolj vroča vprašanja. Z odgovori za in proti.
Vprašanj, ki dvigujejo temperaturo, ni prav malo. Pa četudi se je Slovenija pravzaprav že odločila za jedrsko energetsko prihodnost ne glede na glas posvetovalnega referenduma.
Z Resolucijo o dolgoročni miroljubni porabi jedrske energije, še posebej pa z odločitvijo EK, da se jedrska energija uvrsti na seznam zelenih virov energije, se je Slovenija odločila za razvoj in prihodnost z jedrsko energijo kot strateškim virom energije. To odločitev je že napovedoval NEPN, ki je med najoptimalnejšo opcijo zelene energetske prenove države umestil scenarij s kombinacijo ustreznega deleža OVE in nizkoogljične jedrske energije. Del stroke, ne le zainteresirana panoga ali investitor, ki ponuja jedrsko energijo kot najpomembnejši nizkoogljični vir za proizvodnjo elektrike in kot najbolj varno energijo oziroma industrijo, potrjuje odločitvam, da je jedrska vir, brez katerega se lahko Slovenija znajde v razvojni krizi. Bo to v letih po slovesu od premoga?
Ne le o OVE, tudi o jedrski prihodnosti Slovenije seveda ni enotnih mnenj. Ne v stroki, ne v javnosti.
Nekatere raziskave javnega mnenja, sicer ob skromnem številu respondentov, nakazujejo več naklonjenih kot negativnih mnenj o naložbi v JEK2. Lobistični javni zapisi o drugi jedrski elektrarni utemeljujejo prednosti tega vira, ki je po njihovem mnenju zelen, saj bo razogljičil energetski sektor, predvsem pa zagotavlja zanesljivo preskrbo z elektriko. V energetski krizi se je EU zaradi prevelike navezanosti na ruski plin znašla skoraj v mrku. Z obnovljivimi viri, kjer Slovenija že nekaj let zamuja, oskrba ni zanesljiva, čeprav je elektrika iz OVE vse bolj poceni. Zlasti solarna energija je spet v porastu, ne le v Sloveniji. Toda distribucijsko omrežje odpoveduje priklope, ker novih obremenitev ne zmore in ta zagata je preveč na obrobju politike. Zelenega energetskega prehoda ne bo brez robustnejšega distribucijskega omrežja.
Lani so distributerji prejeli 48.000 vlog za priključitev. Vsako četrto vloga za priklop so zavrnili. Največje obremenitve sta bili deležni Elektro Ljubljana in Elektro Maribor.
Distribucijsko omrežje tudi zamuja z naložbami v potrebno funkcionalnost, ki jo zahteva elektrifikacija s sončnimi elektrarnami. Vendar to ni edina težava. Hranilnikov energije skorajda ni. Kaj to pomeni pri OVE, ki so odvisna od vremena, pa se ve. Slovenija zamuja tudi pri hidroelektrarnah. Pri vetrni ni nobenega napredka, za geotermalno energijo pa država celo zmanjšuje sredstva za njen razvoj, kljub drugačnim napovedim. In kaj bo, ko se bomo znašli v e-vrtincu življenja z umetno inteligenco?
Koliko OVE zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov in koliko jedrske elektrarne? Kaj kažejo izkušnje Nemčije in kaj Francije? Francija kot izrazito jedrska država se lahko hvali z manj izpusti in z bolj zanesljivo oskrbo z električno energijo kot Nemčija, ki je vse stavila na OVE, se znašla v električnem somraku in se vrača k premogu.
Kako je v Sloveniji z izpusti in zakaj naraščajo, kažejo novejši podatki, MOPE pa naj pride na dan s konkretnimi podatki in predlogi za rešitve za razogljičenje zlasti pri glavnih virih izpustov.
Odločitev za JEK2 je hkrati najlažja in najtežja razvojna odločitev Slovenije. Najlažja zato, ker naj bi bila z drugim blokom Slovenija preskrbljena z električno energijo in uvozno manj odvisna ali celo samozadostna. Najtežja pa zato, ker odločitev za spremlja toliko neznank. A z elektriko bo v prihodnosti tako kot z vodo. Brez nje ne bo življenja.
Kaj naj bo torej v fokusu javne strokovne in interdisciplinarne razprave, ki se naj ne omeji le na Ljubljano, z najvišjo stopnjo transparentnosti, ki jo je mogoče doseči pri glavnih akterjih – investitorju, državi, panogi, stroki oziroma znanosti, gospodarstvu in zainteresirani javnosti?
V javni razpravi pred posvetovalnim referendumom zaslužita odgovor tudi dve vprašanji.Prvo, ali ni upravičen strah glede varnosti pred morebitno nesrečo in kako je s potresno občutljivostjo lokacije? In drugo, ali ni za prihodnost zanesljive oskrbe z električno energijo nujen tudi vseljudski dogovor, kako zmanjšati rabo energije in kako povečati učinkovitost rabe energije? Tega vprašanja javna razprava pred posvetovalnim referendumom ne bi smela zaobiti, četudi bi trčila ob temeljno razvojno vprašanje – ali bo Slovenija še kar naprej stavila predvsem na rast BDP kot nekakšnega garanta blaginje prebivalstva? Je to edina razvojna opcija?
O tem, kakšni so pogledi na načrtovano gradnjo JEK2, smo povprašali zainteresirane deležnike.
Stališča, ki zahtevajo argumentirane odgovore
Za izjemno pomembno odločitev o jedrski ali nejedrski energetski prihodnosti Slovenije bi si državljanke in državljani »zaslužili«, da se v javni razpravi seveda pred letošnjim jesenskim referendumom argumentirano ovržejo ali potrdijo zlasti naslednja stališča o (ne)gradnji JE Krško 2 (JEK2):
- Za prebivalstveno, ozemeljsko in finančno majhno Slovenijo (prebivalstveno najmanjša država na svetu z JE) je gradnja JEK2 večplastno zelo rizična investicija, ki naj bi presegla 15 milijard evrov (najmanj v višini sedanjega celotnega državnega proračuna Slovenije!). Zaradi dolgega obdobja (po mnenju sedanjega predsednika vlade najmanj 15-20 let) od načrtovanja do izgradnje ne bo pravočasno prispevala k nujno potrebnemu hitremu razogljičenju (sprejeti cilj EU – zmanjšanje izpustov TGP za 55 % že do leta 2030).
- Proizvodnja električne energije iz OVE po svetu se je v zadnjih dveh desetletjih v primerjavi z JE povečala za velikostni razred. Obenem se je bistveno pocenila in postala cenovno konkurenčna proizvodnji električne energije iz JE, kjer se je cena elektrike zaradi dodatnih stroškov za varno obratovanje povečala. Eno od ključnih finančnih vprašanj glede JEK2 je naslednje: zakaj je družba GEN energija v ospredje postavila izračun njene stroškovne cene 66 evrov/MWh, direktor Elesa pa najmanj 125 evrov/MWh.
- Največja enkratna investicija v zgodovini Slovenije (JEK2) bo posledično zmanjšala možnosti državnega in občinskega investiranja v domače OVE, udejanjanje skladnejšega regionalnega razvoja (energetska zelena mesta v vseh občinah), financiranje dolgotrajne oskrbe, javnega zdravstva in izobraževanja ter nujnost zmanjševanja porabe energije.
- Zaradi uvoza celotnega jedrskega goriva za potrebe JEK2 bi pomenila njena gradnja v obstoječih in pričakovanih geopolitično zaostrenih svetovnih in evropskih razmerah zmanjšanje, ne pa povečanje energetske samooskrbe in energetske varnosti Slovenije – tudi zaradi uvoza urana za izdelavo jedrskega goriva za JEK iz zlasti okoljsko spornih rudnikov urana okupacijske Rusije in njenega zaveznika Kazahstana, zaostrene razmere v Nigru itd.
- Ruski vojaški napad na suvereno Ukrajino je med drugim ponovno izpostavil JE kot zelo ranljive objekte vojaškega napada. JEK2 bi bila več desetletij verjetno osrednja tarča terorističnih, hekerskih, kibernetskih in drugih možnih napadov. Tudi JE Krško je bila v osamosvojitveni vojni julija 1991 v primeru stopnjevanja načrtovani cilj letalskega napada takratne jugoslovanske vojske. Gradnja JEK2 na potresno aktivnem območju Slovenije in zaostrene hidrološke razmere Save zaradi podnebnih sprememb (primer zaostrenih problemov delovanja francoskih JE zaradi korozije in omejene oskrbe s hladilno vodo v letu 2022 – povprečno 152 dni brez obratovanja) dodatno ogrožajo njeno varno obratovanje.
- Nedopustna je najmanj desetletna zamuda pri izgradnji skladišča nizko- in srednjeradioativnih odpadkih. V celoti pa ostaja nerešena problematika trajnega skladiščenja visokoradioaktivnih odpadkov, ki bi glede na finske izkušnje znašala več milijard evrov. Radioaktivno breme JEK1 in JEK2 se neetično prenaša na stotine prihodnjih generacij, ki seveda ne bodo imele nobene koristi od njihovega obratovanja, nasprotno.
- Po štiridesetih letih obratovanja obstoječe JEK v obeh skladih praktično ni omembe vredne vsote denarja za njeno razgradnjo (!), ki bo po tujih izkušnjah krepko presegla milijardo evrov. V Italiji so se predvideni stroški zapiranja štirih JE od leta 2004 skoraj podvojili in presegli 8 milijard dolarjev.
Pri odločanju o jedrski energiji je treba upoštevati posledice vseh sestavin jedrskega kroga (od posledic rudnikov urana do odlaganja odpadkov), pa tudi dejstvo, da je izrabljeno jedrsko gorivo iz »miroljubnih« JE zaradi plutonija dokazano »uporabno« za izdelavo jedrskega orožja. Korektno in odgovorno bi bilo, da bi se lahko strokovno večplastno informirane prebivalke in prebivalci Slovenije na osnovi nujne predložitve konkretnih finančnih, ekonomskih, varnostnih in podnebno-okoljskih posledic lahko odločali glede dveh (elektro)energetskih scenarijev Slovenije – jedrskega in nejedrskega.
Temeljno referendumsko odločitev o (ne)gradnji JEK2 je treba sprejeti šele po široki javni razpravi, npr. konec leta 2025, ne pa novembra 2024. Večina vladne koalicije in parlamentarne opozicije pa zavestno rokohitrsko prenaša odločitev o vročem energetskem kostanju na pleča žal necelovito informiranih državljank in državljanov. Zaradi izrazite finančne, politične in medijske asimetrije v korist jedrske opcije bodo udeleženci jesenskega referenduma prikrajšani npr. za poglobljeno seznanjanje z začrtanimi nejedrskimi energetskimi potmi npr. Švice, Avstrije, Nemčije, Danske, ki pa prav tako seveda niso brez dilem, problemov in tveganj. Na svetu je 32 držav z JE in okoli 170 držav brez JE …
JEK2 je tvegana in ekonomsko neupravičena naložba
Novi jedrski reaktorji so tako pregrešno dragi, da se ne splačajo. Nemški inštitut za ekonomske raziskave DIW Berlin je naredil oceno dobičkonosnosti gradnje jedrskih elektrarn na osnovi trenutno veljavnih parametrov (cen, tehnologije …). Rezultati so pokazali, da naložba v jedrsko elektrarno v vseh primerih povzroči velike finančne izgube. Investicije v jedrsko elektrarno so vse bolj tvegane zato, ker stroški gradnje in vzdrževanja ponavadi krepko presežejo predvidene. Spomnimo, TEŠ6 je bil prvotno ocenjen na 602 milijona evrov, na koncu pa smo zanj plačali 1,4 milijarde evrov.
Mednarodna agencija za energijo in vse ostale relevantne mednarodne institucije ugotavljajo, da večina kapacitet za proizvodnjo električne energije, ki začenjajo obratovati v zadnjih letih, temelji na obnovljivih virih energije. Mednarodna agencija za energijo in finančna svetovalna podjetja ugotavljajo, da je sonce že najcenejši vir električne energije, medtem ko cena elektrike iz novih jedrskih elektrarn iz leta v leto raste predvsem zaradi višjih stroškov izgradnje, pa tudi iz različnih varnostnih razlogov. Po napovedih bo delež obnovljivih virov energije v prihodnjih letih še rasel. Predvsem sonce in veter bosta dobila osrednjo vlogo pri zagotavljanju električne energije. Medtem ko imamo v Sloveniji delež proizvedene električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn le slabih 8 %, bi raje gradili nov jedrski blok, namesto da bi si prizadevali za povišanje tega deleža.
Pogosto slišimo argument, da je jedrska energija nizkoogljična. Potrebno se je zavedati, da jedrska energija ne bo rešila podnebja, pa naj njeni zagovorniki to še tako zelo zatrjujejo. V fazi proizvodnje električne energije so izpusti res nižji kot pri drugih klasičnih tehnologijah. Če pa vzamemo celotni krog, od pridobivanja urana do odlaganja jedrskih odpadkov, se ta slika precej spremeni. Prav tako nam je časa za podnebno ukrepanje ostalo zelo malo: večino ukrepov bi morali izvesti do leta 2030, do takrat pa novega reaktorja ne bo. Če hočemo dejansko nasloviti podnebno krizo v času, ki nam je še na voljo, moramo iskati druge rešitve. Razen tega je treba upoštevati dejstvo, da pri proizvodnji elektrike nastane okvirno četrtina vseh toplogrednih plinov na svetu, zato je morebitni prispevek energije iz jedrskih elektrarn k reševanju svetovne podnebne krize zanemarljiv. Na ta račun bi le porabili ogromno sredstev, ki bi jih lahko angažirali za zmanjševanje izpustov drugod oz. z drugimi ukrepi in s tem tudi zamudili priložnosti za vlaganje v obnovljive vire energije.
Jedrska energija ima še celo kopico drugih nerešenih vprašanj – od rešitve za visoko radioaktivne odpadke in stroškov skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov do nevarnosti jedrskih nesreč in potresne nevarnosti v Krškem. Preden se spuščamo v širitev jedrskih kapacitet, moramo imeti rešena vsa ta in še številna druga vprašanja.
Projekt JEK2 se zdaj že vztrajno kotali po svoji poti. Podporo mu nudi vsa politika, javne razprave pa v bistvu ni, saj je zaznavati le enostransko navijanje za JEK2. Proces odločanja o nadaljnji rabi jedrske energije in novih jedrskih objektih v Sloveniji je nejasen in nepregleden ter v veliki meri poteka za zaprtimi vrati. Kljub koalicijskim obljubam o transparentnosti in odgovornem odločanju, politika, tako koalicija kot opozicija, zdaj zavzeto tlakuje pot drugemu bloku jedrske elektrarne Krško.
Vse nakazuje na ponovitev zgodbe TEŠ6 in tudi Magne: lobisti projekta mimo volje in vednosti javnosti preko vlade, bolj specifično preko posebnega državnega sekretarja, ki je zadolžen samo za projekt JEK2, delajo potrebne korake za gradnjo novega jedrskega reaktorja. Preden bo do besede prišla javnost, lahko pričakujemo, da bo projekt že tako daleč – porabljenega ogromno denarja, sprejeta vrsta odločitev – da bo na mizi znova argument, da se projekta ne da več ustaviti.
Rezultat se že nakazuje – pregrešno drag projekt, v katerem izginjajo milijoni, ter visoka cena za prebivalstvo. Razen, če se uspemo upreti temu nesmiselnemu in neekonomičnemu projektu, ki nam ga vsiljuje jedrska stroka v spregi s politiko.
Seveda bo marsikdo vprašal, kaj je alternativa. Vse več analiz in držav dokazuje, da je prehod na obnovljive vire mogoč. Ni lahek, ni pa nemogoč. Pri nas je bolj problem v tem, da rešitve, kot so gradnja TEŠ6 in NEK2, ustrezajo določenim igralcem v energetski areni in politiki, ki bi jim razpršena proizvodnja iz obnovljivih virov energije odvzela moč in glavno vlogo. Če je prehod na obnovljive vire mogoč drugod, je mogoč tudi pri nas. Vse ostalo je pesek v oči.
V Sloveniji se ne pogovarjamo iskreno in ne strokovno
Odgovor na vprašanje, ali naj Slovenija zgradi JEK2 ali ne, ni preprost ali samoumeven. Da ali ne? Ni vse črno-belo, pa četudi bi si želeli preprostih, jasnih odgovorov. Ravno v sivini leži večina argumentov in razlogov zakaj ne ali zakaj ja, se pa žal o njih v Sloveniji ne pogovarjamo iskreno, niti na strokovni niti na politični ravni.
Iskren, interdisciplinaren in transparenten pristop do projekta JEK2 bi naredil razpravo o projektu bistveno bolj konstruktivno in dolgoročno koristno za prav vsako prebivalko in prebivalca Slovenije. Žal smo soočeni s političnimi odločitvami brez strokovnih podlag. Te pa so nujne za argumentirano odločitev o projektu, ne glede na to, da je bilo časa za pripravo dobrih strokovnih podlag, ki bi bile na jasen in razumljiv način predstavljene javnosti, več kot dovolj.
Kot okoljski pravnik nisem strokovnjak za energetiko in tega se skušam v svojih prizadevanjih zavedati. Obenem pa menim, da se morajo ljudje iz vseh strokovnih ozadij vključiti v razpravo o največjem projektu v zgodovini države. Vsak razmišljujoč človek, ki se zaveda potrebe po čim večji stopnji objektivnosti pri odločanju o projektu, ki bo vplival na prav vse izmed nas, bi se moral vprašati (vsaj) sledeče:
- Kakšen je strošek izgradnje JEK2, vključno z izgradnjo, financiranjem/posojili, delovanjem JEK2, razgradnjo, shranjevanjem jedrskih odpadkov in nakupom goriva?
- Kako bo poskrbljeno za ravnanje z odpadki?
- Ali je projekt potresno varen naslednjih 50 let?
- Kakšen bo vpliv investicije na ceno elektrike za gospodinjstva?
- Kakšen bo vpliv cene JEK2 na porabo iz državnega proračuna za druge namene, kot so pokojnine, socialni prispevki, šport, kultura, izobraževanje – kakšni so makroekonomski vplivi projekta?
- Kdo nam bo dobavljal jedrsko gorivo, ki ga sami ne moremo pripravljati?
- Kakšen bi bil strošek alternativnega scenarija brez JEK2, v primerjavi s stroškom JEK2? Je v Sloveniji možno izvesti 100% OVE scenarij ali drugače poskrbeti za primerno oskrbo z električno energijo?
- Ali je zagotovljen civilni nadzor nad projektom, nad strokovnimi podlagami, nad recenzijami strokovnih podlag in drugimi vidiki projekta?
Odgovor na zadnje vprašanje je v trenutku pisanja tega teksta jasen ne. Ostala vprašanja ostajajo v veliki meri neodgovorjena, kljub poskusom ocene vrednosti projekta ter cene elektrike, ki pa so nepopolne in prikazujejo nerealno nizko ceno, kot je bilo v Sloveniji že velikokrat videno pri večjih projektih, kot je TEŠ6.
Zelo pomembno je, da so poslanke in poslanci DZ referendum o JEK2 razpisali šele po njihovi lastni potrditvi Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki že vsebuje JEK2 kot strateški projekt Slovenije. O čem se pravzaprav torej odločamo na referendumu? Šele po politični odločitvi so akterji projekta pričeli s pripravo večine strokovnih podlag. V tem trenutku niso javno dostopne. Civilna družba nima nobenega vpliva na to, kdo pripravlja študije ali recenzije študij.
Da ali ne? Povsem jasno je, da na vprašanje ne znamo argumentirano odgovoriti, saj preprosto nimamo dovolj informacij. ELES trenutno pripravlja okvirno študijo o izvedbi 100% OVE scenarija v Sloveniji. Študije o potresni varnosti, makroekonomskih vplivih projekta, okoljskih vplivih projekta in tako naprej, niso pripravljene. Referendum bo izveden novembra 2024. Okno odziva na informacije, ki bodo nedvomno v zelo pozitivni luči predstavljene javnosti, pa se vse bolj oži. Recenzije s strani neodvisnih akterjev pred referendumom so praktično neizvedljive. Odločanje na referendumu o projektu, o katerem vemo tako malo, je politična dimna bomba. Ob tem pa ni odveč poudariti, da datum izgradnje JEK2 ne bo prav nič prispeval k zavezujočemu zmanjšanju izpustov TGP vsaj do leta 2040 in da Slovenija rabi alternative že zdaj – pa tudi, če se odločimo, da zgradimo JEK2.
Projekt JEK2 da ali ne? Na tak način vsekakor ne.
JEK2 – osrednji strateški razvojni projekt Skupine GEN
Izgradnja nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK2) je osrednji strateški razvojni projekt Skupine GEN, ki bo pomembno prispeval k razvoju sodobne, zanesljive, varne in okolju prijazne ter v prihodnost usmerjene oskrbe Slovenije z električno energijo po konkurenčni ceni, poudarjajo v družbi GEN energija, nosilki projekta. V družbi se kot nosilci projekta aktivno vključujejo v izvajanje postopkov v sodelovanju z ostalimi deležniki, pri svojih aktivnostih pa sledijo časovnici, da bo končna investicijska odločitev (FID) o projektu lahko sprejeta najkasneje do leta 2028.
Predvideni čas od sprejetja končne investicijske odločitve do pridobitve gradbenega dovoljenja je ocenjen na približno štiri leta. Ob sprejetju končne investicijske odločitve bo podpisana pogodba z dobaviteljem in izvedeno naročilo komponent, za izdelavo katerih je potrebno več časa. Sama gradnja po ocenah dobaviteljev traja okoli sedem let.
Aktualni poudarki
V teku so priprave na učinkovit proces umeščanja elektrarne v prostor, usklajen z vladno delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti za projekt JEK2. Vzporedno s tem potekajo predvsem intenzivne priprave projektne organizacije, strokovni dialog s potencialnimi dobavitelji in izvedba analiz za izbiro ustreznega modela financiranja in poslovnega modela. Vse te dejavnosti so tesno prepletene in skupaj vplivajo na končno investicijsko odločitev.
»V Skupini GEN se zavzemamo za strokovno utemeljen, učinkovit, transparenten in odgovoren potek projekta JEK2 v vseh fazah priprave in izvedbe. V obdobju do napovedanega referenduma bomo zagotovili strokovne podlage in celovite informacije o projektu JEK2. Aktivno bomo sodelovali v argumentirani in strokovni razpravi o projektu ter energetski prihodnosti Slovenije. Javnosti smo predstavili okvirno ceno projekta oz. njeno najboljšo interno oceno, ki je trenutno v fazi neodvisne strokovne revizije. Pripravili smo tudi časovnico umeščanja v prostor, pridobivanja gradbenega dovoljenja in izgradnje ter nabor možnih dobaviteljev tehnologije in dizajnov,« poudarja generalni direktor družbe dr. Dejan Paravan, ki je pred dnevi na srečanju z novinarji orisal tudi odločitev češke vlade, da za gradnjo dveh novih blokov jedrske elektrarne Dukovany izbere korejsko podjetje KHNP. Češka vlada je postavila jasne kriterije za izbiro in KHNP je oddal najboljšo ponudbo po vseh ocenjenih kriterijih. Gre za reaktor z močjo 1000 MW, ki je finančno ocenjen na 7,9 milijarde evrov. To je s stališča investicijske vrednosti projekta pomembno tudi za Slovenijo, kjer je interna ocena ekonomike GEN energije pokazala, da bi en blok jedrske elektrarne z identično močjo stal približno 9,3 milijarde evrov. Dr. Paravan je ob tem izpostavil, da je v teku mednarodna recenzija, ki bo preverila vse izračune ter uporabljene predpostavke ekonomike.
Do odločanja na referendumu predstavitev rezultatov različnih študij in analiz
V družbi GEN si prizadevajo javnost informirati glede različnih vidikov projekta JEK2. Zato na poziv Ministrstva za okolje, prostor in energijo do oktobra o projektu JEK2 na spletni strani www.jek2.si objavljajo dokumente, ki se nanašajo na različne študije in recenzije in jih pripravljajo različne institucije (GEN v sodelovanju z zunanjimi strokovnimi institucijami, Ministrstvo za finance, ELES in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo).
Gre za naslednje dokumente, ki bodo državljanom omogočali informirano odločanje na jesenskem referendumu:
- Mednarodna recenzija vhodnih parametrov ekonomske analize za JEK2. Predvidena objava: do začetka referendumske kampanje
- Pobuda za izvedbo državnega prostorskega načrtovanja JEK2. Predvidena objava: do začetka referendumske kampanje
- Recenzirana študija potresne nevarnosti lokacije JEK2. Predvidena objava: do začetka referendumske kampanje
- Aktualna študija poplavne varnosti in ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti JEK2. Objavljeno: 9. 8. 2024
- Študija priključitve JEK2 na elektro energetski sistem Republike Slovenije. Objavljeno: 12. 7. 2024
- Ovrednotenje povezanih in posrednih stroškov investicije v JEK2. Predvidena objava: do začetka referendumske kampanje
- Ocena finančnih in varnostnih tveganj, povezanih z uvozom jedrskega goriva. Objavljeno 14.8.2024
- Predvideno ravnanje z odpadki iz JEK2 ter s tem povezani stroški. Objavljeno: 23.8.2024
Študija o poplavni varnosti JEK2, ki jo je na nedavnem srečanju z mediji predstavila inženirka za analize Pia Fackovič Volčanjk, je pokazala, da so za širše območje JEK2 na voljo integralne karte razredov poplavne nevarnosti, ki kažejo, da pretoki Save, Potočnice in ostalih zalednih vodotokov, manjši od PMF (največjih možnih poplav), v nobenem primeru ne morejo ogroziti predvidene lokacije JEK2. Predvidena lokacija centralnega, tehnološkega območja JEK2 je pred PFM Save varovana z obstoječimi visokovodnimi nasipi NEK. S predlaganimi ukrepi, za katere je že pripravljena projektna dokumentacija, bo zagotovljena poplavna varnost centralnega, tehnološkega dela JEK2 tudi pred PMF Potočnice. Ker doslej izdelane hidravlične analize za druge projekte niso upoštevale predvidenih ureditev in objektov JEK2, so potrebne nove celostne hidravlične analize za dokazovanje poplavne varnosti za nadaljnje faze projekta JEK2. V ta namen je že objavljeno javno naročilo za študijo Ponovna evaluacija 10.000-letne poplave in PMF Save ter Potočnice, v kateri bo obravnavana poplavna varnost lokacije JEK2 z upoštevanimi predvidenimi ureditvami.
Inženirka za analize Kaja Zupančič je predstavila oceno finančnih in varnostnih tveganj, povezanih z uvozom jedrskega goriva, iz katere je razvidno, da jedrsko gorivo v primerjavi z elektrarnami na tekoča, plinasta ali trdna fosilna goriva predstavlja relativno majhen delež stroškovne cene električne energije. K temu je dodala, da Sloveniji zanesljivo oskrbo z jedrskim gorivom zagotavlja članstvo v skupnosti Euratom. Eden temeljnih ciljev skupnosti je vsem uporabnikom v EU zagotavljati redno in enakopravno dobavo jedrskega goriva in drugih jedrskih materialov, ki vključuje tudi nadzor nad materiali. Slovenija je tudi članica Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), kar ji daje trden mednarodno-pravni položaj v odnosih z drugimi jedrskimi državami in prav tako z vidika dobave goriva. Na svetovni ravni so na voljo zadostne zaloge urana za podporo nadaljnji uporabi jedrske energije ter za pomembno rast jedrskih kapacitet za proizvodnjo električne energije in druge namene (npr. toplota, proizvodnja vodika). Glede na trenutne letne potrebe po uranu identificirani viri zadostujejo za več kot 130 let. Če bi izkoriščali vse konvencionalne in nekonvencionalne vire, bi se čas, za katerega zadostujejo znane zaloge, podaljšal na preko 300 let.
Pomemben del projekta JEK2 so tudi možnosti in načrtovanje ravnanja z radioaktivnimi odpadki (RAO) ter izrabljenim jedrskim gorivom (IG), ki nastanejo med obratovanjem in po zaključku življenjskega cikla jedrske elektrarne. Da bi zagotovili stalno varno in učinkovito obravnavo teh odpadkov, sta potrebna skrbno načrtovanje in ocena potrebnih kapacitet ter stroškov. Izračuni za predvideno ravnanje z odpadki in za razgradnjo JEK2, ki jih je predstavila inženirka za analize Eva Bahčič, temeljijo na pridobljenem znanju in izkušnjah obstoječega programa razgradnje NEK in ravnanja z RAO in IG. Analiza je med drugim pokazala, da bodo objekti za odlaganje NSRAO v Sloveniji v času obratovanja JEK2 že zgrajeni in vzpostavljeni, treba pa bo ustrezno povečati njihove odlagalne kapacitete. Tudi ravnanje z VRAO iz JEK2 bo po tehnološki plati sledilo že razvitemu modelu ravnanja z VRAO iz obstoječe enote. Za JEK2 je v skladu z uveljavljenim modernim pristopom načrtovano suho skladišče za IG, ki bo služilo potrebam obratovanja jedrske elektrarne in se bo nahajalo znotraj ograje JEK2 ter se bo prostorsko načrtovalo in umeščalo v prostor skupaj z JEK2.
Vsi predstavljeni dokumenti so dostopni tudi na spletni strani www.jek2.si
V prihodnjih tednih bodo na spletni strani JEK2 objavljene še dodatne študije, ki so povezane s projektom JEK2.
Potujoča predstavitev JEK2
Nadaljuje se tudi informiranje širše javnosti o jedrski energiji in projektu JEK2. Do konca septembra se bo potujoča predstavitev projekta (»roadshow«) v obliki interaktivnega centra o energiji in energetiki, na kateri strokovnjaki splošni javnosti slikovito in argumentirano predstavljajo celovite informacije o jedrski energiji ter tako poskušajo prispevati k osveščanju javnosti, k argumentirani razpravi o projektu JEK2 in o prihodnosti slovenske energetike, ustavila še v desetih krajih po Sloveniji. »Roadshow« je in bo imel postaje v Ljubljani (31. avgusta), Murski Soboti (6. septembra), Novi Gorici (7. septembra), Kamniku (8. septembra), Kostanjevici na Krki (13. septembra), Novem mestu (14. septembra), Radečah (21. septembra) in Celju (22. septembra), pot pa bo sklenil zadnji vikend septembra v Piranu (28. septembra) in Mariboru (29. septembra). Družba GEN energija vabi javnost tudi k spremljanju vsebin na spletni strani www.jek2.si in na družbenih omrežjih, sporoča družba Gen energija.
Pojasnilo
Vprašanja o pripravah na posvetovalni referendum smo poslali tudi Danijelu Levičarju, državnemu sekretarju za nacionalni jedrski program. Obveščeni smo bili, da bo odgovore poslala vladna služba za odnose z javnostmi, vendar jih do zaključka redakcije revije ESG nismo prejeli.
