| Svetovni gradbeni forum 2019 | | |
| Odpornost stavb in infrastrukture. Morda je naslov letošnjega Svetovnega gradbenega foruma 2019 predvsem vabil udeležence iz 50-tih držav s strokovnim nabojem, a je programsko zajel in povzel mnogo več, pravzaprav središčne teme strateškega razvoja panoge. Vključno z vsem, kar mora in kar bo moralo obvladovati gradbeno inženirstvo. Trajnostni razvoj in podnebne spremembe zavezujejo inženirsko znanost, investitorje in izvajalce. Kajti gradbeni proizvodi in infrastruktura bistveno vplivata na človekovo življenje in delo. | |
Svetovni gradbeni forum 2019 so v skupni organizaciji pripravili Svetovna zveza inženirskih organizacij (WEO), Inženirska zbornica Slovenije (IZS) in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG). Slednji, tako IZS kot UL FGG, letos praznujeta stoto obletnico obstoja.
Na forumu so strokovno razpravljali v šestih sekcijah. Sekcija Energija v 21. stoletju, kjer so razmišljali o učinkoviti rabi virov v grajenem okolju, ni mogla mimo delovanja vetrnih, nuklearnih, hidro in solarnih elektrarn. Sekcija Gradbeništvo 4.0 je gradbeniška verzija industrije 4.0, kar pomeni preplet snovnega in digitalnega, ki naj bi dala poceni in trajnostni izdelek visoke kakovosti. V tretji sekciji Kulturna dediščina v digitalnem svetu so poslušali predavanja, kakšno zapuščino bo današnji čas zapustil zanamcem. A tudi o tem, da večina gradbenih inženirjev prevečkrat pozabi na kulturno dediščino.
Osrednja tema četrte sekcije: Obvladovanje in upravljanje tveganja naravnih nesreč za vzpostavitev odpornejše skupnost. Geofizikalne, hidrološke, meteorološke, klimatološke in tehnološke nevarnosti v grajenem okolju opozarjajo, da ni dovolj le razumevanje tveganj, ki jih je vse več. Učinkovito upravljanje in obvladovanje naravnih nesreč zahteva sodobne pristope in tehnologije, pa tudi uvajanje standardov Eurocode. O izobraževanju in usposabljanju inženirjev ter njihovi vlogi v družbi so razmišljali v peti sekciji. Tema: Večanje zmogljivosti družbe na področju inženirstva. Kakšna je vloga inženirja v svetovni ekonomiji 21. stoletja? V šesti sekciji so se osredotočili na digitalno inženirstvo grajenega okolja – upravljanje z nepremičninami in integralno informacijsko modeliranje zgradb (BIM). Digitalizacija namreč omogoča informacijsko modeliranje zgradb, ki vodi od projektnega informacijskega modela do modela upravljanja.
O vsem tem govori Ljubljanska izjava o odpornosti stavb in infrastrukture 2019. Prispevek k Agendi za cilje trajnostnega ravnanja do leta 2030. Udeleženci ugotavljajo, piše med drugim v izjavi, da 7,5 milijard Zemljanov potrebuje dom, delo, čisto vodo, ustrezno sanitarno ureditev, stavbe in infrastrukturo, ki so varne in funkcionalne … Gradbeni sektor, vključno z gradbenim inženirstvom, bo prispeval k trajnostnemu razvoju in k obvladovanju klimatskih sprememb. Prepričani so, da lahko zmanjšajo učinke klimatskih sprememb na primer z vgradnjo pasivnega in aktivnega klimatskega nadzora v stavbah, s preprečevanjem poplav, z izboljšanjem oskrbe z vodo, k zmanjšanju izpustov CO₂, z izgradnjo elektrarn, s proizvodnjo trajnostne, čiste energije, z izgradnjo trajnostne prometne infrastrukture itd.
Tudi Svetovni gradbeni forum 2019, ki pa ni osamljen glas, opozarja na sodelovanje in povezovanje. Zapisali so, da morajo gradbeništvo, predvsem gradbeno inženirstvo, gradbena industrija, področje priprave standardov ter enote civilne zaščite in oblikovalci politike sodelovati. Samo tako bodo izboljšali odpornost skupnosti do neugodnih naravnih pojavov.
Ljubljanska izjava priporoča marsikaj – od novih rešitev za projektiranje in tehnologijo gradnje, torej pametna omrežja, do tega, kako vstopiti v digitalno revolucijo gradbeništva, kako holistično pristopiti k varstvu kulturne dediščine in podobno.
Vrednost Ljubljanske izjave je predvsem v tem, da je gradbeništvo odgovorno umestila v čas razvojnih sprememb v prostoru in nakazala njegovo odgovornost v trajnostnem razvoju. Torej, kakšna bodo konkretna priporočila naše inženirske zbornice za Slovenijo?
