| Položaj panoge | | Jože Volfand | |
| Netipično financiranje ene izmed večjih naložb v Sloveniji, gre za 40 milijonov evrov, ki jih bo podjetje Količevo karton vložilo v nov kartonski stroj, je v resnici zanje tipično. Čeprav direktor Branko Rožič pravi, da so močno občutili krizo, so bili vendarle močnejši od vseh nihanj na trgu. Zdaj je pri napovedih previden, saj meni, da trend kaže umirjanje povpraševanja. Nova naložba je naložba v kakovost proizvodnje in vrednostno zahtevnejše proizvode, zato ni čudno, da načrtujejo 100 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. | |
Za Količevo Karton je značilna razmeroma stalna rast prihodka tudi v času krize. Kakšna so letošnja gibanja na globalnem trgu in v Sloveniji? Kakšen prihodek načrtujete do konca leta?
Naše podjetje, ki deluje na globalnem trgu, saj dosega preko 90 % izvoza v vseh svojih prihodkih, je dodobra občutilo predvsem začetek krize, ki sega v konec leta 2008 in začetek leta 2009. Takrat je povpraševanje na trgu praktično izginilo, proizvodnja pa se je razpolovila. Po ponovni oživitvi trga, ki je bila resnici na ljubo na področju premaznih kartonov hitrejša in bolj dinamična kot pa na področju papirjev, smo z ustrezno produktno in tržno prilagoditvijo relativno hitro dosegli stanje pred krizo in ga kmalu tudi presegli. Naša velikost in pa dosežena konkurenčnost na globalnem trgu nam po eni strani zagotavljata relativno neodvisnost od gospodarskega dogajanja v Sloveniji. Po drugi strani pa nam tujina ne priznava stroškovne neučinkovitosti in neprožnosti, ki je značilna za našo državo. Tu bolj zaskrbljujejo trendi kot pa trenutno stanje. Sicer se povpraševanje, ki je bilo kratkoročno v preteklem letu nekoliko pregreto, v letošnjem letu umirja. Nestabilnost, predvsem na področju gibanja cen surovin, ima namreč vedno za posledico dodatno povpraševanje. Temu smo bili priča v preteklem letu tako na domačem kot na tujem trgu. Z upoštevanjem navedenega in ob dejstvu, da večji kartonski stroj zaradi investicijskih aktivnosti več kot en mesec ne bo obratoval, bodo naši prihodki ob koncu leta predvidoma še vedno na nivoju lanskoletnih, to je med 115 in 120 mio evrov.
Toda naložba v prenovo večjega kartonskega stroja je razvojna odločitev, saj ste se zaradi trga odločili za proizvodnjo kartona z višjo dodano vrednostjo. Kako boste naložbo financirali in kako ste avstrijskega lastnika prepričali v naložbo?
Točno je, da je naložba v skupni vrednosti preko 40 mio evrov izjemno pomembna za dolgoročni razvoj našega podjetja. Poleg zahtevne tehnološke prenove bo postavila temelje za temeljito produktno spremembo. To nam bo omogočilo postopen premik od premaznih kartonov, ki so izdelani pretežno iz vračljivega papirja, v produkte, ki so izdelani iz svežih celuloznih in lesovinskih vlaken. Sestavili bomo, če lahko uporabim ta termin, kombiniran kartonski stroj, ki bo sposoben po najnaprednejših tehnološko-tehničnih zapovedih proizvajati visokokakovostne produkte z obeh področij. Seveda pa investicija obsega poleg prenove kartonskega stroja še znatno povečanje proizvodnje lesovine in pa občutne posege v razrez kartona in njegovo dodelavo. Predvidoma se bo po izvedbi investicije in uspešni vpeljavi novih produktov na trg že do sedaj solidna dodana vrednost na zaposlenega, ki znaša 63 tisoč evrov, še dodatno povečala. Pri tem sedanjega obsega proizvodnje ne bomo povečevali. Naša namera je, da se po izvedbi te naložbe umestimo med najpomembnejše evropske proizvajalce premaznih kartonov.
In financiranje?
Glede financiranja investicije lahko navedem, da bo zelo netipično za slovenske razmere. V prvi vrsti se bo uporabilo lastne vire, saj naša finančna moč s 85 do 90-odstotnim deležem lastniškega financiranja podjetja seže kar daleč, tudi ko se izvajajo taki projekti. Kar bo zmanjkalo, bodo primaknili lastniki iz koncernskih virov. Bančni denar pri financiranju te naložbe ne bo uporabljen.
Takšen model financiranja je za Slovenijo res netipičen. A kaj pomeni naložba za vaš produkt? Premazni karton ste doslej delali samo iz recikliranih vlaken, po končani naložbi pa ga boste tudi iz primarnih celuloznih in lesovinskih vlaken. Kaj to pomeni za vaše kupce?
Če v papirništvu, ki je tipičen predstavnik procesne industrije, kjer stroji obratujejo 24 ur na dan in 7 dni v tednu, pride do izpada proizvodnje iz kakršnegakoli razloga, ima to seveda takojšnji učinek na rezultat. Tako bo tudi v našem primeru. Finančni rezultat leta bo zaradi tega slabši, vendar še vedno na zadovoljivem nivoju.
Novi produkti bodo usmerjeni k novim in obstoječim kupcem. Navadno so kartoni višje dodane vrednosti vezani na posebne uporabe bodisi v farmaciji ali v tobačni industriji, ki kartonov, izdelanih iz vračljivega papirja, skoraj ne uporabljajo. Tako obstoječi kot novi kupci bodo našo ponudbo preverili, soočili s konkurenco in sprejeli odločitve. Na nas je seveda, da ponudimo takšno sestavo cene, kakovosti in servisa, da bo odločitev nam v prid.
Karton ste proizvajali večinoma iz odpadnega papirja. Kako presojate najnovejše napovedi Ministrstva za okolje in prostor, da v šolah ne bi več zbirali odpadnega papirja? Kako ste se doslej oskrbovali s surovinami?
Napovedi MOP, da naj bi se prenehalo s šolskimi akcijami, ne poznam, če obstaja, je popoln nesmisel. Kaj je pri tem narobe, da so otroci enkrat letno pospravili doma, zbrali papir in ga odnesli v za ta namen postavljen kontejner ter za to dobili nekaj denarja, ki so ga skupno porabili, mi pri najboljši volji ni jasno. Delež tako zbranega papirja v Sloveniji ni visok, poleg omenjenega predstavlja bolj nek pozitiven mozaik okoljevarstvenega zavedanja mlade generacije.
Za polno proizvodnjo potrebujemo na Količevem na letnem nivoju med 170 in 180 tisoč ton vračljivega papirja, ki ga dobivamo pretežno z domačega in italijanskega trga. Oskrbovanje poteka po ustaljenih poteh. Te so se z uvedbo zbiralnih shem pri toku papirne in kartonske embalaže nekoliko spremenile in se razlikujejo v EU 27 od države do države. Vsekakor je vračljiv papir v zadnjih letih cenovno zelo občutljiva surovina. Vse bolj je odvisna od dinamike kitajskega trga, ki je velik neto uvoznik, po proizvodnji papirja in kartona pa z dvomestno letno rastjo že enakovreden Evropi in ZDA. Kemikalije in premazna sredstva so prav tako nepogrešljiva surovina v papirništvu. Tu je krog dobaviteljev ožji in prej ko slej omejen na uvoz.
Vaši kupci so zlasti v prehrambeni industriji, farmaciji in drugod, saj je karton namenjen komercialni embalaži. Kakšne zahteve postavljajo kupci? So močnejše zahteve po racionalizaciji ali po okoljskih, trajnostnih elementih?
Zdi se mi, da v zadnjem obdobju močno pridobiva sklop trajnostnega ravnanja, ob vedno prisotnem minimalnem strošku. Pri tem močno prednjačijo mednarodne korporacije v prehrambeni in farmacevtski dejavnosti, ki so same močno zavezane trajnostnemu razvoju. Glede na to, da je lahko kartonska embalaža tudi do 20 % zastopana v stroškovniku proizvoda, so njihova pričakovanja temu primerna. Dilema torej ni, ali trajnostni razvoj ali racionalizacija, gre za izpolnitev obojega.
Dosegate zelo visoko dodano vrednost na zaposlenega. Kako ste to dosegli? Kaj vam povečuje konkurenčnost na trgu? Kje največ prodate?
Dodana vrednost kot ključni pokazatelj tržne prodornosti produkta in učinkovitosti organizacije podjetja je slej kot prej kategorija, ki je alfa in omega dolgoročnega razvoja. Ob njeni nizki vrednosti (ob upoštevanju kapitalske in delovne intenzivnosti dejavnosti) ostaja vse na nizkem nivoju, samo dolgovi nezadržno rastejo.
Na Količevem smo relativno visoko vrednost, ki jo imamo že več kot deset let, dosegli predvsem s stroškovno in organizacijsko učinkovitostjo. Želimo si, da bi v preteklosti večji prispevek prihajal iz smeri inovativne prenove produktov. To bomo sedaj, po investiciji, nadoknadili in poizkušali v dveh, treh letih doseči 100 tisoč evrov na zaposlenega.
Vrniva se k okoljskemu vidiku vaše proizvodnje. Pri proizvodnji premaznih kartonov ne gre brez kemije. Kakšen je trajnostni model razvoja vaše družbe?
Če upoštevamo trajnostni razvoj kot skupek ekonomskih, socialnih in okoljevarstvenih dejavnikov, ki izhajajo iz sedanjosti in imajo vpliv na prihodnost, lahko rečem, da je naše načelo trajnostnega razvoja doseganje primernega ekonomskega učinka ob čim manjši uporabi materialnih in energetskih resursov. To načelo smo zasledovali tudi pri načrtovanju te investicije. Njeni ekonomski učinki bodo doseženi brez povečanja količin.
Nekoliko drugače pa bo s podjetji v sektorju papirja in kartona na trgu z emisijami. Tu naj bi bil največji primanjkljaj brezplačnih emisijskih kuponov. Kako se Količevo Karton pripravlja na tretje trgovalno obdobje z emisijami?
Tako imenovano tretje trgovalno obdobje z emisijami CO2, ki bo potekalo v letih 2013–2020, je končano, kar zadeva sprejetja zakonodaje v Bruslju. Sedaj so na vrsti članice, da to udejanjijo pri zavezancih, kamor sodimo tudi vse slovenske papirnice. Tokratna runda je veliko bolj omejevalna kot prvi dve, predvsem kar zadeva brezplačno razdelitev kuponov. Kot je znano, bo ta kvota določena s tako imenovanimi faktorji benchmarkinga, ki jih je tvorilo 10 % najboljših zavezancev v podskupinah, pri nas podskupina premaznega kartona, in pa možnost čezmejnega uhajanja ogljika. Predhodni izračuni, ki smo jih izvedli, kažejo, da bo naša papirnica manj obremenjena od evropskega povprečja za našo podskupino, kar je dokaz o dobri energetski učinkovitosti naše proizvodnje.
Namera EU, da emisije do leta 2020 zmanjša za vsaj 20, če ne celo 30 %, postavlja velike porabnike energije, med katere spadajo vse papirnice, pred izziv, ki mu vse ne bodo kos. Mednje količevska papirnica vsekakor ne sodi.
Kot član skupine Mayr-Meinhof, ki je vodilni evropski proizvajalec premaznih kartonov, lahko odgovorite na vprašanje, ali je točna ocena, da je tuje lastništvo pomagalo k poslovnemu vzponu vašega podjetja?
Nedvomno. Tuj lastnik je prinesel jasen koncept dela in razvoja, ki je izključno usmerjen k osnovni dejavnosti, to pa je proizvodnja in prodaja premaznega kartona na način, ki je boljši in učinkovitejši od konkurence. Da se to lahko doseže, je orientacija vodstva in zaposlenih jasna. Ob tem kaj hitro zmanjka časa, prostora in volje za brezkončne in včasih pogubne igre, ki smo jim kot državljani priča. Hvala bogu.
