| Pralne plenice | | |
| Pralne plenice so v marsičem boljše, zdrave, cenejše, bolj zelene in še kaj, a vendar vrtci in starši še vedno vztrajajo pri plenicah za enkratno uporabo. Torej pri plastiki. Na vprašanje zakaj, Katja Kokot, direktorica podjetja Lanamed, odgovarja, da je verjetno v ozadju kapitalski interes z več lobiji in posredniki. A če bi uporabili zdravo kmečko pamet, bi ne mogli spregledati vseh prednosti bombažnih pralnih plenic. Zanimivo je, da v šolah za starše v zdravstvenih domovih in bolnišnicah nočejo predstavitev pralnih plenic. Sogovornica Katja Kokot pojasnjuje, da so Mestni občini Ljubljana in vrtcem ponudili uporabo pralnih plenic, ker se je glavno mesto odločilo za projekt Zero Waste. V slovenjgraškem podjetju, pravi, imajo dovolj zmogljivosti za potrebe slovenskega trga. | |
V Sloveniji naj bi otroci do dveh let letno povzročili okoli 53.000 ton odpadnih plenic. Čeprav tudi stroka že nekaj let opozarja na več prednosti bombažnih pralnih plenic, starši in ustanove, zlasti vrtci, še vedno vztrajajo pri plenicah za enkratno uporabo? Zakaj?
To se sprašujem tudi jaz. Verjetno je v ozadju kapitalski interes, tako kot pri večini drugih zadev, ki bi bile rešljive ceneje, če bi uporabili zdravo kmečko pamet. Večinski dobavitelj plenic za enkratno uporabo je namreč močan lobi, potem pa so še posredniki, ki s prodajo dobro služijo. Ta sistem je vzdržen le toliko časa, dokler se strošek predelave odpadne plenice ne prenese na proizvajalca. Zavedati se namreč moramo, da so plastične plenice relativno poceni samo zato, ker trenutno strošek odpadne plenice nosimo vsi mi, tudi tisti, ki plenic ne uporabljamo. S komunalno položnico se namreč pravično porazdeli breme obdelave odpadkov med vse občane. Če bi se zavedali, da odpadne plenice med mešanimi odpadki, po recikliranju, dosegajo tudi do 40% delež, bi si vsi prizadevali za njihovo zmanjšanje. Zmanjšali bi lahko strošek odvoza odpadkov. Odpadna plenica je namreč draga, tista v trgovini pa relativno poceni.
Kljub slabemu slovesu plastike ni razumevanja?
Z različnimi direktivami smo že uspeli doseči, da se strošek obdelave odpadkov raznih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo prenese na proizvajalca. Pri plenicah sistem ostaja enak, kot je bil ob uvedbi plastičnih plenic v 80. letih prejšnjega stoletja. Ve se, da vsak otrok od rojstva do kahlice ustvari do 2 toni odpadnih plenic za enkratno uporabo. Vsaka na smetišču razpada do 500 let. Reciklaža ni možna. Določen delež odpadnih plenic se trenutno sežiga v sežigalnicah smeti. Iz plastičnih plenic se ob razpadu v naše okolje poleg raznih kemikalij sprošča tudi metan, ki je veliko bolj toplogreden plin od ogljikovega dioksida.
Kaj pravijo v vrtcih?
Naši pogovori s posameznimi vrtci sicer nakazujejo, da bi si želeli uporabe pralnih plenic. Vendar le, če bi se za to odločili vsi vrtci. Takrat bi bil namreč strošek za posamezno ustanovo veliko nižji kot pa v primeru, če uporablja pralne plenice le en vrtec. Naš predlog namreč poleg uporabe pralnih plenic predvideva tudi servis pranja in dostave, kar bi maksimalno olajšalo delo s pralnimi plenicami.
Je enako s starši?
Največja težava, ki se pojavlja s starši, je ta, da niso seznanjeni s tem, kako se sploh uporabljajo pralne plenice. Šole za starše, ki potekajo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, namreč zavračajo predstavitve pralnih plenic. Namesto tega staršem kažejo previjanje s plastičnimi pleničkami. Najbrž bi morali skupaj poiskati sistemsko rešitev ter uvesti obvezno predstavitev prednosti uporabe pralnih plenic. Starši se predvsem bojijo povečanega dela, ki bi ga lahko prinesle pralne plenice. Pozabljajo, da ga je pri plastičnih več, od stalnega nakupa, odnašanja v smeti, zbiranje vrečk in podobno.
Zveza potrošnikov Slovenije je pred leti testirala otroške plenice za enkratno uporabo. Ugotovili so, da so na trgovskih policah kakovostne plenice, v primerjavi s tujimi nič slabše. Večja težava je s kemikalijami in pogostostjo uporabe, saj starši zamenjajo dnevno 6 plenic, kar ni majhen strošek. Kako se spreminjajo nakupovalne navade staršev?
Po naših izračunih znaša povprečna vrednost ene pralne plenice približno 23 centov. Na trgu je seveda moč kupiti veliko cenejše, a tudi veliko dražje plenice za enkratno uporabo. Pri dnevni uporabi šestih plenic znaša lahko skupni povprečni znesek nakupa plenic za enkratno uporabo vse do 1.600 EUR. Pri tem pa ni upoštevan strošek odvoza smeti in obdelave odpadne plenice, saj se ta strošek prenese na celotno prebivalstvo določenega območja.
Kako je s kemikalijami?
Načeloma so kemikalije, ki so v plastičnih plenicah, le v notranjem sloju plenice. V stiku s kožo je le zunanji, papirni del. Največja težava je, ker proizvajalci plastičnih plenic v veliki večini ne zapišejo, s čim obelijo papirni del, so to sledovi dioksina, klora ipd., kakšna barvila uporabijo in s čim parfumirajo plenice. Če odprete paket plenic za enkratno uporabo, boste takoj zaznali specifičen vonj vsake znamke. Prav tako so ftalati lahko dodani plastičnim delom zaradi boljše fleksibilnosti materiala. Večina velikih znamk se zaščiti pred razkritjem teh informacij pod pretvezo zaščite blagovne znamke.
Kako lahko kemikalije škodujejo otroku?
Kemikalije so le redko vir pleničnega izpuščaja. Ta se pojavi, ker starši puščajo otroke predolgo v umazanih plenicah. Ker so zelo vpojne, jih ni potrebno menjati po vsakem izločanju. Tako so otroci v veliki večini izpostavljeni nenehnemu stiku z lastnim urinom. Pri uporabi pralnih plenic pa dojenček sam sporoči z jokom ali z mimiko, da ima na sebi mokro pleničko. Otroci v pralnih pleničkah so naravno suhi že pri letu dni. Tako, kot je to bilo včasih. Povezava med izločanjem in zavedanjem lastnih telesnih funkcij se namreč pri pralnih plenicah vzpostavi veliko hitreje. Pri plastičnih plenicah pa so otroci suhi v povprečju po dveh letih in pol, saj je otrok ne glede na ritem izločanja vedno v suhi plenici. Z uporabo plastičnih plenic so se močno spremenile navade in vzgoja otrok. Nakupovalne navade staršev so vpete v našo potrošniško družbo, ki brez vesti proizvaja velike količine smeti.
Kaj bi lahko najbolj prepričalo starše, če primerjajo zdravstveni, okoljski in stroškovni vidik plenic za enkratno uporabo, prednosti pralnih plenic?
Starše bi lahko najbolj prepričal le pozitiven zgled. Če bi vsakega novorojenčka previli v pralne plenice že v porodnišnici, bi to imelo na starše velik vpliv. Enako ima velik vpliv to, kako lahko plenice vplivajo na prihodnost otroka. Če našim otrokom puščamo gore in gore smeti, če onesnažujemo planet, ki jim ga zapuščamo, če samo z uporabo izbire plenice vplivamo na klimatske spremembe, je to faktor, ki ga noben starš ne bi spregledal, če bi jim le bil predstavljen. Prav tako je zanimiva študija, ki nakazuje, da je temperatura v pleničnem predelu v plastičnih plenicah do 2 stopinji višja v primerjavi z bombažnimi plenicami. Poleg tega, če pogledamo padec plodnosti in krivuljo rasti uporabe plenic, sta skoraj vzporedna. Menim, da prihranek za starše ni bistven, res pa je, da je uporaba pralnih plenic za družino in za družbo cenejša možnost. Z denarjem ne moreš kupiti ne zdravja, ne čistega zraka, ne čiste vode.
Pralne plenice so iz bombaža. Ali pri pranju ni potrebno uporabiti kemikalij? Kakšni so stroški proizvodnje, uporabe in ravnanja s plenico kot z odpadkom?
Pralne plenice so v večini res iz bombaža. Lahko se jih naredi iz vseh naravnih, kot sta konoplja, bambus, in umetnih materialov, predvsem poliestra v obliki mikrovlaken. Lahko jih peremo tudi z ekološkimi detergenti, pri čemer pa je pranje v industrijskih pralnih strojih veliko bolj varčno. Porabi se do trikrat manj vode in energije. Plenice se lahko razkužujejo z aktivnim kisikom ter s sterilizacijo pri visokih temperaturah. V korist pralnih plenic je tudi primerjava življenjskega cikla obeh izdelkov. Za izdelavo pralne plenice je potrebna tudi do 100-krat manjša površina za pridelavo surovine, porabi se 10-krat manj energije in 10-krat manj vode kot pa za izdelavo plenice za enkratno uporabo.
Dodajam še, da lahko plenice peremo z elektriko, pridobljeno s soncem, in z deževnico, tako da lahko pranje in njegov vpliv na okolje prilagodimo do maksimuma. Nikakor pa ne moremo na ekološki način izdelati ali ponovno uporabiti plastične plenice, kjer gre za zmes izločkov, papirja, kemikalij in plastike. Vpojni del pralne plenice lahko po koncu uporabe uporabimo tudi kot krpe za čiščenje, saj gre za vpojna vlakna.
Zakaj se zavzemate za subvencioniranje nakupa pralnih plenic? Kdo bi naj pokril ta strošek?
Občine po Sloveniji ob rojstvu otroka staršem podarijo določen znesek. Le ta znesek bi lahko bil subvencija za nakup pralnih plenic. Tako ne bi prišlo do dodatnih odlivov v proračunu občin. Hkrati starši dobijo ob oddaji vloge paket pomoči, ponekod v finančni obliki. Tudi to bi se lahko uporabilo kot namensko sredstvo za spodbujanje uporabe pralnih plenic. Ta sredstva so na razpolago, le preusmeriti bi jih bilo potrebno, tako da bi izpolnjevala težnje po zmanjšanju ekološkega vpliva posameznika v 21. stoletju.
S proizvodnjo ste začeli v Slovenj Gradcu?
Proizvajalec pralnih plenic je naše podjetje Lanamed. Pleničke se šivajo v Slovenj Gradcu izpod rok zelo izkušenih šivilj. Naše proizvodne kapacitete so zelo velike in zmoremo izpolniti tudi večja naročila v kratkem roku. Šivalnica je opremljena s strojem za laserski razrez blaga, kar delo olajša. Ustanovam najprej pošljemo vabilo za sestanek, na katerem se v živo pogovorimo o vseh tehničnih podrobnostih. Gre namreč za izdelek, ki ga je potrebno na novo uvesti. Hkrati prisluhnemo vsem potrebam, in če je le mogoče, se prilagodimo in rešimo tudi najmanjšo možno težavo. Ustanovam predvsem pokažemo, da uporaba pralnih plenic ne prinaša dodatnega dela in da ne bo dodatno obremenila zaposlenih. Hkrati prinaša prihranek, da ne omenim pozitivnega vpliva na okolje.
