Novi materiali so že patentirani – EOL 78/79

Miran Gaberšček

Center odličnosti nizkoogljičnih tehnologij se je usmeril na tri področja: električno mobilnost, vodikove in litijeve raziskovalne programe. Katere konkretne rezultate dosedanjega dela lahko izpostavite?
Konkretnih rezultatov v obliki izdelkov je več kot dvajset in so objavljeni na naši spletni strani www.conot.si. Kmalu jih bomo dodali še nekaj. Gre za nove materiale, nove komponente, naprave, sistemske rešitve sklopov naprav in predstavitvene projekte. Težko izpostavim enega ali dva dosežka, ker ima vsak svojo specifično vrednost. Novi materiali so patentirani in jih bomo morda tržili na mednarodnem trgu, prav tako morda katero od naprav. Drugi dosežki imajo predvsem raziskovalno vrednost, vendar bi rad poudaril, da so tehtni raziskovalni dosežki prvi pogoj za vstop v mednarodne konzorcije, ki kandidirajo za EU in druga globalna sredstva.

Kolikšen del dejavnosti ste namenili temeljnemu raziskovalnemu delu in koliko aplikativnemu? Koliko raziskovalnih in razvojnih programov ste dokončali?
Raziskave, ki so pretežno temeljne, zajemajo približno tretjino naših dejavnosti. Vse drugo je bodisi neposredno usmerjeno v konkretne aplikacije bodisi nove uporabne materiale, konstrukcijo novih naprav ali izboljšave sedanjih ipd. Dokončali smo sedem projektov, kar pomeni približno tretjino. Pri tem je treba povedati, da so bili projekti že v osnovi naravnani tako, da se večina konča do konca letošnjega leta. Ta tretjina je torej bila v glavnem končana hitreje od prvotnega načrta.

Ali je med temi programi tudi področje električne mobilnosti? Kaj ste dosegli?
S projektom električne mobilnosti smo dosegli več ciljev. Eden od pomembnih je ta, da smo elektromobilnost obsežno in uspešno uvajali v slovenski prostor. Zanimivo je, da smo pri tem uporabili zelo podobne prijeme, kot so nam jih pred kratkim predstavili nemški ustvarjalci na obisku slovenske gospodarske delegacije v Berlinu in Hannovru. Dogodek je organizirala slovensko-nemška gospodarska zbornica. Konkretno smo pri nas te dejavnosti začeli z več seminarji in izobraževanji, ki so se končali z mednarodno konferenco, na kateri je bilo okoli dvesto udeležencev. Vzporedno smo začeli izdelovati študentski električni avtomobil in tako povezali akademske in industrijske partnerje. Ko smo uspešno predelali tvingo, ki je zdaj službeno vozilo Kemijskega inštituta, smo nadaljevali gradnjo športnega električnega avtomobila, ki je v zadnji fazi izdelave. Z e-tvingom smo sodelovali na številnih prireditvah, še bolje bomo to lahko počeli s športno verzijo, namenjeno tekmovanjem. Zelo pomemben rezultat je uspešno in zelo konkretno izobraževanje študentov strojne, elektrotehniške in kemijske smeri, ki so sodelovali pri izdelavi električnih avtomobilov. Takih izobraževalnih programov pri nas doslej ni bilo. Prav tako pomembna je pritegnitev novih partnerjev k našim dejavnostim – eden od njih je celo formalno postal novi partner centra. Na koncu bi izpostavil prepoznavnost v evropskem prostoru – s svojimi dejavnostmi smo se že uspešno vključili v različne evropske konzorcije, v katerih kandidiramo za nadaljnja evropska sredstva za elektromobilnost.

Kakšne uporabne rezultate lahko dajejo raziskave vodikovih tehnologij? Kako daleč je Slovenija na tem področju? Pri nas se namreč razmeroma malo podjetij ukvarja z vodikovimi tehnologijami.
Raziskave vodikovih tehnologij obsegajo zelo širok spekter. Osnova so novi materiali za pridobivanje vodika (katalizatorji itd.), materiali oziroma druge možnosti shranjevanja vodika, materiali za pretvorbo vodika v električno energijo (cela vrsta materialov, ki sestavljajo gorivno celico), nato pa še materiali za infrastrukturo, ki je potrebna za umestitev gorivne celice v sistem. Vse stopnje obsegajo ustrezne naprave, sklope in sisteme. Nazadnje je pomembna tudi umestitev sistemov gorivnih celic v omrežje ipd. V Sloveniji se ukvarjamo predvsem s posameznimi segmenti v okviru teh sklopov. Že ena podrobna rešitev lahko pomeni uspešen prodor na mednarodni trg. Primer je Domel, ki proizvaja stransko komponento – puhalo za gorivno celico. Ker pa so puhala najbolj kakovostna, je Domel zdaj vodilno podjetje na tem področju. Situacija je podobna, kot jo poznamo v avtomobilski industriji. V Sloveniji nimamo proizvajalca avtomobilov, imamo pa množico proizvajalcev posameznih komponent. Prepričan sem, da bo v Sloveniji veliko ponudnikov drobnih rešitev, takoj ko bodo vodikove tehnologije prišle na trg v nekoliko večjem obsegu. Imamo mnoga znanja, ki so morda še nekoliko prikrita, a se bodo pokazala, ko bodo vodikove tehnologije resneje vstopile na trg. Sicer trenutno na tem področju deluje med deset in dvajset podjetij. V vodikovo platformo jih je bilo včlanjenih petnajst.

Kako in kje lahko vodik najkoristneje uporabimo v življenju? Katere države v EU so v teh raziskavah najdlje?
Vodik se uporablja prav pri predelavi fosilnih goriv, kar v tem kontekstu zveni malce ironično, pri pridobivanju amonijaka, posebnih načinih varjenja ipd., pri različnih raziskavah, od bioloških sistemov do zlitin, polprevodnikov itd.

Kako se financira Center odličnosti nizkoogljičnih tehnologij? Kaj imajo od njega družbeniki?
Center trenutno še porablja sredstva, ki so mu bila dodeljena ob ustanovitvi. Ima pa že dodatne prihodke od različnih evropskih projektov – ta vir bo tudi v prihodnje glavni vir poleg manjših storitev, ki jih bomo ponudili v povezavi s svojo osnovno dejavnostjo. Družbeniki v centru razvijajo predvsem tiste projekte, ki jih ne morejo izvesti z osnovno dejavnostjo, kadar želijo uresničiti kakšno idejo, nimajo pa denarja, kadrov itd. Center je stičišče znanj in določenih sredstev, ki jih lahko nameni prav za realizacijo takih idej. To je osnovna filozofija, ki smo jo uresničevali v zadnjih treh letih in jo nameravamo tudi v prihodnje. Seveda se bodo ideje različnih družbenikov primerjale in financiralo se bo izvajanje le najzanimivejših oziroma najobetavnejših zamisli. Ta sistem ni sicer nič novega. Podobno deluje že ALISTORE, baterijska EU-mreža odličnosti.

Kakšne nove materiale za nove tipe sončnih celic, baterije in gorivne celice lahko pričakujemo?
V Sloveniji razvijamo posamezne drobce celote. Imamo svoje rešitve za litij-ionske materiale, ki imajo dvajset odstotkov večjo energijsko gostoto od sedanjih, delujemo tudi na področju litij-žveplovih baterij, ki imajo dva- do trikrat večjo energijsko gostoto od sedanjih, vendar še ne deluje na industrijski skali. Tudi na področju gorivnih celic imamo svoje patente, ki jih že poskušamo tržiti na mednarodnem trgu. Gre za nove katalizatorske zlitine z do petkrat večjo aktivnostjo od klasičnih platinskih. Imamo tudi rešitev za svojo membrano v gorivni celici (prav tako patentna prijava v ZDA). Na področju sončne energije razvijamo spektralno selektivne barve za koncentrirano sončno energijo. Pri tem sodelujemo z enim od največjih svetovnih proizvajalcev.

Kako komentirate vse glasnejša mnenja, da bi morali ekonomski ukrepi spodbujati predvsem domačo proizvodnjo zelenih tehnologij, ne pa s subvencijami podpirati proizvajalcev fotovoltaike, ki večji del komponent uvozijo?
Izrazim lahko samo mnenje z vidika raziskav, o ekonomiji pa težko kaj rečem, ker se na to ne spoznam. Skratka, problem fotovoltaičnih rešitev, ki so že na trgu, je, da tam ni kaj razvijati ali pa res zelo malo. Zato seveda ne vidim razlogov, da bi posebej vlagali v fotovoltaiko, razen če gre morda za posebne ekonomske ukrepe, napredka pa taka vlaganja gotovo ne bodo pospešila.