| Okoljski študij in praksa | | |
| Dr. Jani Zore, ki je spoznaval okoljsko problematiko na Ministrstvu za okolje, preden je začel opravljati pedagoško delo na Šolskem centru Novo mesto, pripravlja s sodelavcem srednješolski učbenik Gospodarjenje z odpadki. Na novomeški višji strokovni šoli je bil med pionirji študijskega programa varstvo okolja in komunala. Tudi ta šola zaznava nihanja pri vpisu, večji problem pa je, da se zaposlitvene možnosti krčijo – čeprav je šola nastala v neposrednem sodelovanju z gospodarstvom. Poseben razlog za pogovor z dr. Janijem Zoretom je naložba v opremo laboratorijev, kar pomeni novo kakovost za študij in prakso študentov. Do jeseni bodo laboratoriji oživeli. | |
Po uvedbi študijskih programov varstvo okolja na srednjih in višjih šolah se je zanimanje za ta študij zmanjšalo – na nekaterih srednjih šolah se je zelo zmanjšal vpis, ponekod ni bilo prijav niti za en razred. Kako je pri vas, kakšen je trend, kako kaže za letošnji vpis in kakšno je zanimanje med izrednimi študenti? Kaj je vzrok za upad zanimanja?
Zelo značilno za višješolske študijske programe je, da je zanimanje ob uvedbi programa nekoliko večje, nato pa približno v dveh ali štirih letih nekoliko upade. Vzrok za upad zanimanja bi, vsaj za višješolski študijski program, utegnilo biti število diplomantov. Prvi tovrstni študijski program se je začel izvajati leta 2001. Izrazita potreba po tovrstnih inženirjih in interes potencialnih delodajalcev sta bila sprva izredno velika, predvsem izvajalcev javnih služb varstva okolja, občinskih strokovnih služb in še nekaterih drugih ustanov. Pozneje pa je bilo inženirjev komunale in inženirjev varstva okolja in komunale že preveč in so se težko zaposlili. Zaradi velikega začetnega interesa je bila tudi konkurenca izvajalcev študijskega programa vedno močnejša, posledica pa razmeroma veliko diplomantov. Tudi gospodarstvo ni moglo teh inženirjev zaposliti v tolikšnem številu. Razmere se nekoliko umirjajo, vendar je treba vedeti, da novih zaposlitev v javnem sektorju ni. Sem spada tudi večina lokalnih – občinskih – služb za varstvo okolja. V gospodarstvu pa so v zadnjih letih tudi zelo omejene.
Pri nas vpisujemo samo toliko rednih študentov, kolikor jih za vsako študijsko leto določi pristojno ministrstvo. Praviloma pa od vpisanih študentov vsi ne opravljajo redno študijskih obveznosti. Kakor pri vseh študijskih programih in izobraževalnih ustanovah je tudi pri nas zaznati »fiktivni vpis« oziroma vpis zaradi statusa, imamo pa 35 študentov, ki so aktivni in že od prvega letnika redno obiskujejo predavanja, vaje in laboratorijske vaje.
In izredni študenti?
Zanimanje z izredni študij se je v treh letih zmanjšalo, v tekočem študijskem letu imamo nekoliko manj študentov v prvem letniku, kot je šestletno povprečje. Pri tem je treba poudariti, da ti pokazatelji veljajo za študij na matični šoli in študij na daljavo, ki ga izvajamo v Zagorju ob Savi.
Višja strokovna šola je nastala v sodelovanju z gospodarstvom. Ali to pomeni, da inženirji in inženirke varstva okolja, ki diplomirajo na vaši šoli, nimajo težav z zaposlitvijo? Ali se z dograditvijo komunalne infrastrukture v Sloveniji mogoče odpirajo nova delovna mesta?
Res je. Višja strokovna šola je nastala v sodelovanju z gospodarstvom. Še celo več. Gospodarstvo je bilo ključno pri oblikovanju ciljev in kompetenc študijskega programa. Z gospodarstvom tudi sicer veliko sodelujemo. Gre za prenos izkušenj in trendov iz prakse v izobraževalni proces in prikaz dobrih praks. Veliko naših predavateljev je zaposlenih v gospodarstvu. Sodelujemo tudi pri izvajanju praktičnega izobraževanja. Organizatorji praktičnega izobraževanja stalno obiskujejo študente na praksi in se pogovarjajo z mentorji v podjetjih. Za mentorje v podjetjih skupaj z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele Krajine (GZDBK) organiziramo pedagoško-andragoško izobraževanje za mentorje praktičnega izobraževanja v podjetjih. Naši študenti se udeležujejo raznih strokovnih srečanj, posvetov ipd. Vsako leto se študenti s svojimi referati udeležijo tudi tradicionalnega posveta GZDBK – sekcije za okolje in energijo.
Ugotavljamo, da so naši študenti in diplomanti v gospodarstvu regije znani in prepoznavni. Težko pa je trditi, da imajo zato in zaradi sodelovanja šole z gospodarstvom večjo prednost pri zaposlovanju. Menim, da so pri delodajalcih pomembnejši kriteriji znanje, kompetence, strokovnost in druge splošnejše karakteristike diplomanta.
V Sloveniji se gradi veliko okoljske, predvsem komunalne infrastrukture. To je prav gotovo priložnost za novo zaposlitev, ki je potreba. Poznamo tudi primere naših diplomantov, na katere so delovna mesta v novozgrajeni infrastrukturi že čakala. Res jih ni bilo veliko, vendar so bila.
Večkrat navajate prakso. Kolikšen delež posvečate v pedagoškem procesu praksi in pridobivanju delovnih izkušenj študentov v podjetju?
Po programu je predviden obseg praktičnega izobraževanja pri delodajalcih zunaj šole 400 ur od skupno 1.000 ur ali 40 % za vsak letnik študija. V vsakem študijskem letu organizatorji praktičnega izobraževanja študentom predstavijo potek praktičnega izobraževanja. Za vsak študijski program in leto študija so pripravljena pisna navodila in usmeritve za študenta, delodajalca in mentorja. V razgovorih med organizatorji in mentorji se program praktičnega izobraževanja spreminja glede na delovna področja delodajalca, njegovo naravo in vsebino dela, lahko pa se tudi individualno prilagaja posameznemu študentu.
Ali vam je uspelo študente vključiti tudi v evropsko delovno prakso in v mednarodne programe?
Študente vključujemo tudi v mednarodno sodelovanje oziroma izmenjavo v mednarodnih projektih. Šola je pravzaprav že od začetka nastajala tudi z mednarodnim sodelovanjem v okviru evropskih programov, kot so Leonardo da Vinci, Phare in Erasmus. Ti evropski programi nam omogočajo mednarodno primerljivost izobraževalnih programov, izmenjavo izkušenj predavateljev in njihovo usposabljanje v drugih institucijah evropskih držav. Gre torej za izvajanje praktičnega izobraževanja študentov v tujih podjetjih in izobraževanje tujih študentov pri nas. To so hkrati tudi nekateri temeljni pokazatelji kakovosti našega izobraževalnega procesa.
Imamo mrežo 64 stalnih partnerskih šol. To sodelovanje poteka v okviru mednarodnih projektov z izmenjavo izkušenj med predavatelji, izmenjavo študentov pri praktičnem izobraževanju v podjetjih in organizacijo skupnih strokovnih seminarjev ter konferenc. Organizirali smo že več kot 20 mednarodnih projektov, ki stalno vključujejo študente in predavatelje pri izmenjavi izkušenj in primerjavi aktivnosti šol. Organiziramo tudi skupne seminarje in konference.
Odločili ste se za naložbo v opremo laboratorijev. Za kakšno pridobitev gre?
Približno četrtina t. i. »kontaktnih ur« študijskega programa so laboratorijske vaje. Te smo doslej izvajali s skromno opremo, s pomočjo raznih podjetij in zavodov ter z drugimi oblikami, na primer terenskimi vajami. Vzpostavitev laboratorija pomeni uresničitev dolgoletnih ciljev in želja. Laboratorij bo na razpolago študentom v prihodnjem študijskem letu.
V laboratoriju bodo študenti samostojno izvajali vaje, kot so ugotavljanje lastnosti odpadkov, parametrov onesnaženja voda, zraka. Študentom bo omogočeno pridobivanje nekaterih pomembnih kompetenc, kar je bilo zdaj nekoliko težje. Laboratorij bo omogočil tudi izvedbo raznih študentskih projektov ter raziskovalno in eksperimentalno delo, poleg tega bo opora nekaterim absolventom pri pripravi aplikativnih delov diplomskih nalog.
Opremo laboratorija in merilne instrumente bomo postopno dopolnjevali tudi v prihodnje. Prepričan sem, da pomeni vzpostavitev primernega laboratorija velik korak h kakovosti študija.
Kako uspešni ste pri izvajanju študijskega programa logistično inženirstvo in kakšno je zanimanje podjetij za inženirje logistike?
Logistika je eden ključnih elementov poslovne in tržne strategije podjetij. Področje obsega transport, skladiščenje, distribucijo, zavarovalništvo, vojsko, javno upravo …
Program je zasnovan tako, da zavzema širša znanja v splošnem delu, v izbirnem delu pa se v modulih usmeri v šest specifičnih modulov, ki omogočajo prilagajanje potrebam okolja. Ti moduli so cestni in železniški promet, transportna, poslovna, vojaška in poštna logistika. Program je aplikativen in je namenjen vsem tistim študentom, ki se želijo po opravljeni diplomi zaposliti. Usmerjen je v uporabo teoretičnih pridobljenih znanj, zato je velik poudarek na praktičnem izobraževanju v podjetjih, ki so lahko proizvodna ali storitvena.
Šolski center Novo mesto izvaja sedem višješolskih programov in eden izmed njih je tudi logistično inženirstvo. Ta program izvajamo samo kot izredni študij. Večji del študentov je že zaposlenih, zato je področje dela študentu znano in študenti si lahko brez težav izberejo modul s področja, na katerem delajo.
Tisti, ki niso zaposleni, se morajo odločiti za modul predvsem na osnovi možnosti zaposlitve oziroma interesa. Študenti dobijo motiv pri opravljanju praktičnega izobraževanja v prvem in drugem letniku. Program izvajamo v Novem mestu in kot študij na daljavo v Ljubljani.
Dobijo diplomanti zaposlitev?
Glede na trenutno stanje v gospodarstvu so inženirji logistike zaposljivi, vendar pa se čas, ko najdejo zaposlitev, daljša. Pedagoški kader si prizadeva, da dobijo študenti čim več teoretičnih in praktičnih izkušenj za bodoči poklic na strokovnih ekskurzijah, predavanjih aktualnih strokovnjakov iz podjetij in pri pripravi seminarskih nalog, ki so lahko osnova za razširitev teme za diplomsko nalogo. Prav dobro zasnovana, izdelana in predstavljena diplomska naloga je motiv delodajalcev za zaposlitev diplomantov. Takih primerov je na naši šoli kar precej.
Pripravili ste učbenik Gospodarjenje z odpadki. Na katera poglavja ste bili zlasti pozorni?
Največji poudarki učbenika izhajajo iz ciljev in vsebin srednješolskega predmeta gospodarjenje z odpadki. Osnovno ogrodje je ravnanje z odpadki, gre za obravnavo tehničnih postopkov, ki sledijo fizičnemu toku odpadkov, kot so zbiranje, transport, obdelava, predelava, odstranjevanje s termičnimi postopki in odlaganje odpadkov. Za razumevanje celotne problematike so dodana uvodna poglavja z opisi in razlago virov nastanka odpadkov, vrstami in lastnostmi odpadkov ter seveda glavnimi cilji pri gospodarjenju z odpadki, ki izhajajo iz trajnostnih načel. V teh uvodnih delih so tudi definicije in razlage nekaterih strokovnih izrazov. V zadnjih poglavjih učbenik podaja še kratke osnove načrtovanja celovitih konceptov gospodarjenja z odpadki in zakonodajni okvir.
