Zakon o gospodarskih družbah in poročanje o trajnostnosti
| Avtor: Jože Volfand |
S spremembo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD1-M) bo Slovenija v pravni red prenesla določbe iz nekaterih evropskih direktiv, med drugim direktivo CSRD (The Corporate Sustainablity Reporting Directive). Direktiva, ki bo v EU zavezala k trajnostnemu poročanju po CSRD okrog 50.000 podjetij, zahteva razkrivanje podatkov o odnosu do okolja, družbe in upravljanja. Je pravzaprav spodbuda za zeleni prehod podjetij in za ukrepe, ki naj vodijo do večje okoljske in družbene odgovornosti oz. bolj trajnostnega poslovanja.
Poročanje v skladu z direktivo CSRD oziroma ZGD1-M bo za zavezana podjetja oziroma skupine postalo obvezno v štirih fazah. Podjetja oziroma skupine, za katera je veljala Direktiva o nefinančnem poročanju, bodo prvič dolžna poročati za poslovno leto, ki se začne s 1. januarjem 2024.
Velika podjetja oz. skupije, ki izpolnjujejo vsaj dva kriterija od treh – več kot 250 zaposlenih, čisti prihodek od prodaje 40 milijonov EUR ali vrednost aktive presega 20 milijonov EUR -, za katera Direktiva o nefinančnem poročanju ni veljala, bodo prvič dolžna poročati za poslovno leto, ki se začne s 1. januarjem 2025. Majhna in srednje velika podjetja (razen mikro podjetja), ki kotirajo na borzi, majhne in nekompleksne kreditne institucije ter lastne zavarovalnice bodo prvič dolžne poročati za poslovno leto, ki se začne s 1. januarjem 2026. Podjetja iz tretjih držav, ki več kot 150 milijonov EUR čistega prihodka ustvarijo v EU ali imajo v EU vsaj eno odvisno podjetje ali podružnico, ki presega določen prag, bodo prvič dolžna poročati v letu 2029 za poslovno leto 2028.
Potrebno je poudariti, da bo poročilo o trajnostnosti del poslovnega poročila, ki ga bodo morali pregledati revizorji in podati mnenje na podlagi omejenega zagotovila glede skladnosti poročanja o trajnostnosti.
Kako poročati, kako se pripraviti na poročanje in se seznaniti z novimi evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS)?
V anketo smo povabili podjetja, ki že poročajo o trajnostnosti, da svetujejo, kako so pristopili k novim zavezam. Nekatera srednja podjetja, večinoma tista z več kot 250 zaposlenimi, pa smo povprašali, ali se že pripravljajo na trajnostno poročanje.
Postavili smo naslednja vprašanja:
- Kateri bodo prvi koraki za uvajanje poročanja o trajnosti?
- Koliko v poslovne modele že sedaj uvajate trajnostne zahteve?
- Ali ste morda že imenovali sodelavko, sodelavca, ki se bo spoprijel s spremembami zakona o gospodarskih družbah glede trajnosti?
- Katere težave pričakujete, kateri izzivi bodo največji?
Izkušnje, kako so se lotili trajnostnega poročanja, predstavljajo najprej nekatera velika podjetja.
CSRD in ESRS zahtevata izobraževanje sodelavcev
V Petrolu smo trajnostno poročanje uvedli že leta 2012. Poročilo smo izdajali na dve leti, pri čemer smo konstantno nadgrajevali metodologijo poročanja in poglabljali razkritja okoljskega, družbenega in upravljavskega vidika. Čeprav je sprejemanje standardov ESRS potekalo tekom leta 2023, ko smo pripravljali Trajnostno poročilo 2022, smo jih že delno vključili. S tem smo se postopno začeli pripravljati na poročanje po CSRD. Poleg tega smo 2023 pri S&P Global Ratings pridobili tudi prvo uradno ESG oceno.
Temelj poročanja po CSRD je vsekakor razumevanje zahtev CSRD. Največji izziv vsa leta ostaja zbiranje podatkov, še posebej nefinančnih. V poročanje so vključeni praktično vsi oddelki v Petrolu. Pomembno je, da vsi vpleteni začutijo, da je pomemben njihov prispevek. Veča se obseg zahtevanih podatkov in to po celotni vrednostni verigi, kar zahteva razvoj informacijske podpore za ustrezno agregiranje podatkov.
Podjetja, ki se bodo poročanja po CSRD šele lotila, naj se predvsem ne ustrašijo in lotijo dela dovolj zgodaj. O CSRD in ESRS naj izobražujejo sodelavce, saj bodo nove zahteve posegle na praktično vsa področja. Pogumno naj se lotijo matrike dvojne pomembnosti in pri tem vključijo deležnike. Zasnovati morajo celovito strategijo, kjer bodo prepletli tradicionalno poslovno-finančno vrednotenje s trajnostnim delom ter izpeljali jasne ESG cilje in metrike.
Zagotovo bomo imeli kak nasvet več, ko bomo prihodnje leto končali prvo integrirano poročilo po CSRD.
Trajnostnost potrebuje močno podporo vodstva
Poenoteni standardi trajnostnega poročanja skladno z EU-direktivo in standardi ESRS predstavljajo pomemben korak k večji transparentnosti nefinančnega poročanja. Zaradi množice različnih modelov poročanja in večinoma prostovoljnih odločitev organizacij in podjetij so bila poročila do sedaj namreč med seboj zelo težko primerljiva.
V Telekomu Slovenije smo se že leta 2009 kot eno prvih podjetij v Sloveniji odločili za pripravo letnega poročila, ki je imelo integriran trajnostni del skladno s takratnimi priporočili oz. sedanjimi standardi GRI, ki so najbolj uveljavljeni v naši panogi. Že takrat smo se na ta način trajnostnih tematik lotili celovito, načrtno in dolgoročno. Naše poročanje so potrdili tudi neodvisni zunanji presojevalci.
Poročanje po ESRS bo tudi za nas seveda precej bolj kompleksno in zahtevno. Potrebnih bo precej dodatnih virov. Pomembno pri tem je, da je trajnostnost z močno podporo vodstva vpeta v poslovanje podjetja, hkrati smo vedno odprti za nadaljnji in nenehen razvoj na tem področju. Jasni cilji, podpora vodstva in odprtost za novosti so ključni za zagotavljanje celostnega trajnostnega poslovanja in s tem tudi poročanja. Hkrati pa nam bo usklajeno poročanje po ESRS-standardih olajšalo zgledovalno primerjanje z najboljšimi praksami trajnostnega poslovanja.
Priprave na poročanje dokumentirati in združiti pod eno streho
Kot večina sprememb tudi obvezno poročanje o trajnostnosti prinaša začetne izzive. V podjetju Abena-Helpi, slovenskem hčerinskem podjetju skupine ABENA, s sedežem na Danskem, smo se v poročanje matične družbe vključili še pred zakonsko obveznostjo, s prvim ESG poročilom skupine za poročevalsko obdobje 2021/2022. V prvem poročilu smo z merjenjem in dokumentiranjem formalizirali številna, že obstoječa prizadevanja na področju trajnostnega razvoja, končno poročilo pa vzeli kot temelj za analizo in merjenje napredka.
Čeprav je bil naš začetek kot hčerinskega podjetja opredeljen z jasnimi navodili matične družbe, katere podatke vključiti v skupno platformo za poročanje, gotovo »lažji«, smo se na začetku srečali predvsem z izzivom, kako v majhni ekipi kakršna smo, optimizirati proces pridobitve potrebnih podatkov, razpršenih po več oddelkih znotraj podjetja. Rešili smo ga tako, da oseba, odgovorna za zbiranje podatkov, prejema relevantne dokumente (na primer specifikacije računov, potrdila …) že ob prejemu, na mesečni ravni. Tako so podatki, ko je čas za njihovo analizo in vpis v platformo, že zbrani na enem mestu, proces pa veliko hitrejši.
Ostaja nam izziv, kako na določenih področjih še izboljšati natančnost zbranih podatkov. In še nasvet za podjetja, ki začenjajo s trajnostnim poročanjem? Za večino podjetij trajnostnost ni novost. Zakonska obveznost za trajnostno poročanje naj bo priložnost, da vaše aktivnosti jasno dokumentirate in združite pod skupno streho. Bolj kot same končne številke posameznega poročila naj bo pomemben vsakoletni napredek. Vašemu ESG poročilu dodajte ustrezen pomen tudi s transparentnim in jasnim komuniciranjem tako o pomenu trajnostnosti kot s predstavitvijo rezultatov in napredka zaposlenim in zunanjim deležnikom.
Mesto trajnostnega menedžerja so že sistematizirali
Prvi že izvedeni koraki za uvajanje poročanja o trajnosti vključujejo uvajanje proizvodnega (MES) in energetskega (EMS) sistema v okviru digitalne preobrazbe Skaza 5.0, kar omogoča natančno analitiko porabe virov ter pripravo 3 in 5-letne strategije energetske preobrazbe za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje ogljičnega odtisa brez zmanjšanja proizvodnje. Naslednji koraki vključujejo določitev kazalnikov trajnosti, vzpostavitev sistemov za zbiranje podatkov in izobraževanje zaposlenih.
V poslovni model smo v preteklosti vključili številne trajnostne zahteve, v letošnjem letu že tudi z izpolnjenim ciljem, da od začetka leta 2024 vsa porabljena električna energija prihaja iz obnovljivih virov. Cilj za izboljšanje indeksa porabe električne energije do leta 2025 je 2,93; v letu 2024 bomo dosegli približno 2,99, kar je skoraj 90% cilja (indeks v letu 2023 je bil 22,8). Drugi cilj je zmanjšati obseg 1 in 2 za 50 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2019 s ciljem 105,99 ton. V letu 2024 bomo dosegli približno 114,33 ton, kar je 89 % cilja v primerjavi z 858 tonami v letu 2023. Pomemben del trajnostnega pristopa je uporaba recikliranih (21 %) in bioosnovanih materialov, pri čemer načrtujemo povečanje deleža recikliranih materialov na več kot 23 % v naslednjih dveh letih. V lastni blagovni znamki smo že dosegli 85 % recikliranih materialov.
Že julija 2022 smo vzpostavili delovno mesto trajnostnega menedžerja, katerega naloga je upravljanje trajnostne strategije, zagotavljanje skladnosti z zakonodajo in izpolnjevanje kupčevih zahtev teh področij.
Pričakujemo sicer izzive, kot so finančna obremenitev zaradi dodatnih stroškov za zunanjo pomoč ali nove strokovnjake, administrativno breme pri implementaciji sistemov in potrebo po dodatnem revizijskem postopku za trajnostno poročilo, vendar smo nanje pripravljeni in ne pričakujemo večjih negativnih posledic.
Največji izziv bo uvedba sistemov za zbiranje podatkov
Prvi korak v družbi Surovina je bila ocena trenutnega stanja, torej analiza trenutnih praks in politik podjetja glede trajnosti. Ugotoviti smo želeli, katere podatke že ustrezno zbiramo in katere informacije so že na voljo. Obenem v družbi razvijamo celovito trajnostno strategijo, ki bo vključevala cilje, kazalnike uspešnosti in naše načrte za doseganje teh trajnostnih ciljev.
Naše podjetje ima trajnostno ravnanje že v svojih genih. Področje ravnanja z odpadki je gotovo eden izmed pomembnejših vidikov okoljske razsežnosti. Poleg tega pa naše podjetje že vrsto let deluje trajnostno tudi na drugih področjih. Skrbimo za vključujoče delovno okolje za vse naše zaposlene in imamo vzpostavljene vse mehanizme za učinkovito varstvo pravic delavcev. V podjetju se zavzemamo za visoke standarde etičnega ravnanja, ki jih dosledno upoštevamo v vseh naših poslovnih procesih, prav tako pa smo aktivno vključeni v lokalno okolje, s tem ko sodelujemo z lokalnimi skupnostmi in podpiramo številne družbene projekte.
V družbi Surovina d.o.o. smo že v začetku letošnjega leta oblikovali delovno skupino, ki se ukvarja s področjem trajnosti in trajnostnega poročanja, katerih naloga in odgovornost je tudi vpeljava vseh sprememb zakonodaje na tem področju.
Največji izziv bo gotovo implementacija sistemov in procesov za zbiranje, spremljanje in poročanje podatkov o trajnosti, saj bo le-ta zahtevala dodatna znanja in morda celo dodatni kader v podjetju, obenem pa tudi zagotavljanje, da bodo tudi vsi naši partnerji dosledno sledili trajnostnim praksam.
Hibridni model delovnih skupin za trajnost
JUB d.o.o.
Zdaj smo v fazi ocenjevanja prispelih ponudb, kjer je naša glavna naloga izbira zanesljivega partnerja, ki nas bo vodil pri pripravi trajnostnega poročila in vzpostavitvi celovitega sistema poročanja za celotno skupino. Glede na to, da je JUB raznolika skupina s podjetji na različnih trgih in z različnimi obsegi poslovanja, smo že začeli s procesom poenotenega zbiranja podatkov za pripravo poročila. Ta temelj bomo skupaj z izbranim partnerjem nadgradili, da bomo lahko zajemali ključne podatke pravočasno in v najvišji kakovosti, kar bo omogočilo boljše upravljanje trajnostnih praks in transparentno poročanje v prihodnosti.
Trajnostni razvoj v družbi JUB ima pomembno mesto, saj je vodstvo družbe že pred desetletji sprejelo načela o razvoju družbe, prijazne do oko¬lja in do potrošnika, in sicer kot koncept razvoja poslovanja družbe v smeri pobudnika sprememb za soljudi in širšo družbo. Strategijo trajnostnega razvoja uresničujemo z odgovornostjo do ljudi, va¬rovanjem okolja in učinkovitim delovanjem. Na trgu se ponašamo s prepoznavnimi, močnimi blagovnimi znamkami, nosilkami številnih priznanj in certifika¬tov kakovosti, ki ustrezajo evropskim standardom in tehničnim zahtevam. Naši izdelki s svojimi odlič¬nimi lastnostmi zagotavljajo manjšo obremenitev za okolje in pripomorejo k racionalni rabi energije v objektih.
Da, imenovali smo osebo iz službe EHS, ki je odgovorna za pripravo poročila v skladu s spremembami zakona o gospodarskih družbah. Poleg tega smo na njen predlog že v zaključni fazi oblikovanja širših in ožjih delovnih skupin. Ker je organizacija skupine JUB zelo vitka, smo se odločili za hibridni model delovnih skupin. Nekatera področja bo v celoti pokrivala matična družba, medtem ko bodo za določene teme poskrbele posamezne družbe znotraj skupine. S tem želimo čim bolj razbremeniti zaposlene pri pripravi poročila in zagotoviti učinkovitost celotnega procesa.
Največji izziv bo zagotovo primerljivost in pravilna interpretacija podatkov, ki jih bomo zbirali znotraj celotne skupine, zaradi česar načrtujemo temeljito prenovo obstoječega načrta zbiranja podatkov. Prav tako smo zaskrbljeni glede razpoložljivosti posameznih podjetij za sodelovanje pri pripravi poročil, saj pričakujemo, da bo pritisk na njih zaradi velikega števila zavezancev precejšen.
Trajnost naj bo strateška prioriteta, ki jo podpira vodstvo
Pri trajnostnem poročanju in implementaciji trajnostnega poslovnega modela je iskanje optimalnega ravnotežja med finančnimi, okoljskimi in socialnimi cilji najtežja naloga. Naši največji izzivi so integracija trajnosti v vse poslovne procese ob ohranjanju konkurenčnosti v sektorju, zbiranje natančnih in zanesljivih podatkov za trajnostno poročanje, zlasti iz dobavnih verig, upoštevanje različnih mednarodnih in lokalnih predpisov, standardov trajnostnega poročanja in povečanje zavedanja med zaposlenimi glede pomembnosti trajnosti. K trajnostnemu poročanju smo pristopili celovito.
Razvili smo trajnostno strategijo, ki je usklajena z našo poslovno strategijo. Strategija vključuje jasne cilje in kazalnike uspešnosti, ki merijo naš napredek. Zavezali smo se tudi h komuniciranju naših trajnostnih prizadevanj, vključno z rednim poročanjem o napredku in izzivih. Pridobili smo certifikate, kot so ISO 9001, 14001 in 45001 za sisteme vodenja in vpeljali GRI poročevalski okvir, da zagotovimo skladnost in kredibilnost poročanja. Moj nasvet podjetjem je, da zagotovijo, da je trajnost strateška prioriteta, podprta z najvišjim vodstvom podjetja. Bistveno je tudi izobraževanje zaposlenih in vključenost vseh deležnikov v trajnostne pobude za povečanje notranjega zavedanja in sodelovanja. Ključno pri vsem pa je jasna trajnostna strategija s konkretnimi cilji, časovnimi roki in sistemi za merjenje in spremljanje kazalnikov trajnosti, o čemer se redno in transparentno poroča.
Največji izziv je raznolikost podjetij v skupini in zahtevnost podatkov
PAPIRNICA VEVČE d. o. o. se je skupaj z matičnim podjetjem Brigl & Bergmeister GmbH v letu 2021 zaradi zahtev trga odločila za izdajo trajnostnega poročila in z izdajo svojega prvega trajnostnega poročila lani za leti 2021 in 2022 utrla pot trajnostnemu poročanju. Priprava tega poročila je temeljila na GRI standardih. Ob izdaji prvega trajnostnega poročila smo določili naše cilje ESG in s tem povezane aktivnosti. Imenovana je bila trajnostna ekipa, ki je koordinirala oblikovanje ciljev, ukrepov za njihovo doseganje ter pripravo poročila.
Trenutno se intenzivno pripravljamo, da naše poročanje prilagodimo standardom ESRS, s katerimi pa se je odgovornost za poročanje prenesla na raven skupine. Ker podjetji Brigl & Bergmeister GmbH in PAPIRNICA VEVČE d. o. o. delujeta znotraj skupine ROXCEL Holding GmbH, bomo poročanje v prihodnosti prenesli na to raven. Zavezanci za trajnostno poročanje postanemo v letu 2026 za leto 2025.
Temu je sledila tudi organizacija trajnostne ekipe in imenovanje trajnostnega managerja na ravni holdinga. Ker so podjetja oziroma njihove dejavnosti znotraj skupine zelo različna, smo se v posameznih podjetjih usmerili na začetku v identificiranje bistvenih tem po enaki metodologiji za vsako od podjetij. Ta postopek vodi manager za trajnostnost v sodelovanju z vodstvom holdinga, vodstvi podjetij in s člani ekipe za trajnostnost iz posameznih podjetij ter ob podpori svetovalnega podjetja.
Največji izzivi, ki jih ob tem srečujemo, so raznolikost podjetij v skupini ter količina in podrobnost zahtevanih podatkov.
