Nove poti do ogljične nevtralnosti, ki je vse bolj konkurenčna prednost – EOL 121

Dobro desetletje je, kar je EU uvedla evropski sistem trgovanja z emisijami (EU ETS – European Union Emissions Trading System) z namenom zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov večjih onesnaževalcev okolja. Kakšne so glavne značilnosti tega sistema trgovanja?

Namen EU ETS je doseganje ciljev znižanja izpustov toplogrednih plinov. Sistem je zasnovan in zakonsko urejen na način, da onesnaževalci, člani sistema, vsako leto brezplačno prejmejo omejeno število emisijskih kuponov, ki se letno znižuje. Za proizvajalce električne energije velja, da z določenimi izjemami ne prejmejo brezplačnih emisijskih kuponov. V sistem EU ETS je tako vključenih približno 11.000 naprav oziroma obratov iz energetsko in industrijsko intenzivnih dejavnosti, ki predstavljajo približno 45 odstotkov vseh toplogrednih plinov Evropske unije. To so predvsem proizvajalci električne energije, toplarne, jeklarne, železarne, proizvodnja aluminija, papirna industrija, cementarne, steklarne, proizvodnja keramike… Geografsko gledano so v sistem vključene vse države članice Evropske unije ter Islandija, Lihtenštajn in Norveška.

Kako trgovanje z emisijskimi kuponi spodbuja največje onesnaževalce k investiranju v čistejšo tehnologijo?

Glede na dejansko količino toplogrednih izpustov morajo člani sistema vsako leto do konca aprila v register predati ustrezno število emisijskih kuponov. Podjetja, ki investirajo v okolju prijazno tehnologijo, tako zmanjšajo svoje emisije in lahko presežke dodeljenih kuponov prodajo na trgu ter si tako zagotovijo dodatna sredstva. Manjša poraba energije in obnovljivi viri torej zmanjšujejo potrebo po emisijskih kuponih, kar predstavlja neposredni pozitivni finančni učinek.

Zakaj na trgu emisijskih kuponov prihaja do padca zanimanja, kakšen je trend v zadnjih letih in kakšno vrednost dosegajo?

Trg emisijskih kuponov deluje po sistemu ponudbe in povpraševanja. Podjetja kupujejo kupone z namenom izničenja svojih izpustov, ki so povezana tudi s splošno gospodarsko aktivnostjo. Gospodarska kriza v letu 2008 je prispevala, da je veliko podjetij zmanjšalo obseg proizvodnje, kar je vplivalo tudi na padec povpraševanja po emisijskih kuponih. Dodatno k zmanjšanju povpraševanja prispeva tudi investiranje podjetij v okolju prijazno tehnologijo. Ta prispeva k zmanjšanju izpustov, s čimer se zasledujejo cilji in namen EU ETS. Ti razlogi so prispevali, da se je cena emisijskih kuponov iz vrednosti nad 30 evrov v letu 2008 znižala na 3 evre v letu 2013. Trenutno dosega vrednosti nekoliko nad 5 evri. Analitiki sicer predvidevajo, da bodo cene v prihodnjih letih višje. Po njihovih ocenah naj bi se cene do leta 2020 dvignile nad 10 evrov, do leta 2030 pa napoveduje ceno nad 30 evrov. Glavni razlogi za njihove optimistične napovedi so predvsem vsakoletno zmanjšanje obsega brezplačno dodeljenih kuponov ter ukrepi, ki bodo skrbeli za stabilnost sistema trgovanja. Tako bo predvidoma z letom 2019 pričel z delovanjem posebni Sklad za stabilnost EU ETS (Market Stability Reserve – MSR), ki bo uravnaval količino ponudbe emisijskih kuponov.

V začetku je bilo drugače. Sistem trgovanja z emisijskimi kuponi je bil precej ranljiv in nestabilen?

Prvo trgovalno obdobje oziroma faza v letu 2005 je bil pilotski projekt. Trajal je tri leta, da bi sistem spoznali in odpravili napake. Leta 2008 je sledila druga faza, ki je že imela dokončna pravila. Kuponi iz prvega trgovalnega obdobja niso bili prenosljivi, zato je cena emisijskih kuponov v zadnjih mesecih prvega obdobja močno upadla. Shranjevanje odvečnih kuponov je bilo zaradi neprenosljivosti nesmiselno, zato so vsa podjetja presežke kuponov prodala na trgu. Tako je prišlo do padca cen. Tudi finančna kriza in znižanje gospodarske aktivnosti sta ponovno povzročila povečano ponudbo in padec cen. Kot odgovor na nastale razmere so bili v tretji fazi, začetek leta 2013, sprejeti določeni ukrepi za zmanjševanje količine emisijskih kuponov v obtoku. Tako se vsakoletno zmanjšuje obseg brezplačne dodelitve podjetjem. Dodatno je bil uveden »backloading«, s katerim se je del emisijskih kuponov prenesel iz začetka na konec tretje faze. Pripravljajo se tudi mehanizmi za uravnavanje količine emisijskih kuponov, ki bodo začeli veljati v četrti fazi od leta 2020 dalje.

Kaj pa družbe, ki niso vključene v sistem trgovanja z emisijami?

Koncept prostovoljnega doseganja ogljične nevtralnosti omogoča vsem družbam, da postanejo ogljično nevtralne. V tujini gre za široko prisoten koncept, kjer podjetja na takšen način izkazujejo svojo skrb za okolje in vse deležnike. Z izvajanjem različnih ukrepov prispevajo k znižanju svojega ogljičnega odtisa in postopnem prehodu na brezogljično družbo. Najpogostejši ukrepi so med drugim uporaba zelene energije, prehod na varčno razsvetljavo, spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev, izvedba energetske sanacije stavb in okolju prijazna gradnja. Pogosto je ogljična nevtralnost močno povezana s trajnostnim načinom razmišljanja in tako del družbene odgovornosti družbe (Corporate Social Responsibility).

Pa je trajnostnega razmišljanja pri povzročiteljih toplogrednih plinov in spoznanja, da je potrebno postati ogljično nevtralen več, se kapital okoljsko ozavešča?

Leto 2016 je bilo najbolj vroče leto na Zemlji, pred tem sta bili leti 2014 in 2015 prav tako rekordno vroči glede na izmerjeno povprečno temperaturo. Še več. Zadnjih šestnajst koledarskih let je uvrščenih med 17 najbolj vročih let v zgodovini, pri čemer se merjenja izvajajo od leta 1880 dalje. Stopnja segrevanja tako v zadnjih 30 letih pospešeno narašča, in sicer kar trikrat hitreje od stoletnega trenda. Vsakodnevno beremo o pomanjkanju padavin in močnih sušah, pomanjkanju pitne vode, povečanju števila ekstremnih vremenskih dogodkov, intenzivnih in dolgotrajnih požarih, uničujočih orkanih, vročinskih valih… Rezultati posameznih raziskav in dejanski primeri torej kažejo, da ima globalno segrevanje kot posledica povečanja emisij uničujoče spremembe na našem planetu. Čas je, da se tega začnemo zavedati. Posebej mislim na povzročitelje izpustov. Okoljska odgovornost se nedvomno povečuje.

Kaj sploh pomeni biti ogljično nevtralen?

Naše vsakodnevne aktivnosti povzročajo emisije toplogrednih plinov. Poraba električne energije, ogrevanje, hlajenje, logistika ali potovanje tako prispevajo k našemu ogljičnemu odtisu, ki predstavlja količino neposrednega in posrednega izpusta toplogrednih plinov v ozračje. Z različnimi ukrepi ali spremembo navad lahko ogljični odtis sicer zmanjšamo, povsem pa ga lahko izničimo s postopkom ogljične izravnave, ki ga svojim strankam ponujamo v podjetju Belektron. Biti ogljično nevtralen pomeni, da je bil naš ogljični odtis za določeno časovno obdobje, praviloma koledarsko leto, enak nič.

Podjetjem v Sloveniji torej omogočate, da postanejo ogljično nevtralni. Kakšen je sploh postopek?

Postopek za doseganje ogljične nevtralnosti je za stranko preprost, saj smo njen partner pri pripravi strategije in postavitvi ciljev zmanjševanja njenega vpliva na okolje. Za stranko opravimo izračun ogljičnega odtisa z uporabo mednarodnega GHG protokola (Greenhouse Gas Protocol), ki določa standarde in postopek izračuna ogljičnega odtisa. V naslednjem koraku neodvisni verifikacijski organ SIQ opravi verifikacijo izračuna po standardu ISO 14064-3 in ISO 14065. Po izračunu in verifikaciji pripravimo poročilo o izračunu ogljičnega odtisa, ki vsebuje podatek o skupni količini ogljičnega odtisa. Iz poročila je razvidno, kako poraba posameznega energenta vpliva na količino skupnega ogljičnega odtisa. To je lahko izhodišče za načrtovanje zniževanja, kar posledično predstavlja osnovo za pripravo možnih ukrepov.

In kaj se zgodi z ogljičnim odtisom?

V zadnjem koraku opravimo izravnavo ogljičnega odtisa. Ta obsega uničenje ustrezne količine emisijskih kuponov iz okoljskih projektov, s čimer družba doseže ogljično nevtralnost. Za izravnavo lahko stranka izbira med različnimi projekti, ki so certificirani s strani mednarodno priznanih standardov CDM (Clean Development Mechanism), VCS (Verified Carbon Standard) ali Gold Standard.

Po zaključenem postopku stranki izdamo Potrdilo o doseganju ogljične nevtralnosti, stranka pa pridobi tudi pravico do uporabe naše znamke CO₂ NEUTRAL za obdobje izravnave. Podjetja lahko znamko uporabljajo kot del splošne ali marketinške komunikacije, s katerim izkazujejo svoj doprinos na okoljevarstvenem področju.

Med kakšnimi projekti lahko izbirajo podjetja, ki se odločijo za ogljično nevtralnost?

Na izbiro so lahko manjši in večji projekti s področja uporabe vetrne ali solarne energije, uporabe biomase, pogozdovanja, izboljšanja upravljanja z gozdnimi viri, zajema metana, zamenjave razsvetljave z varčnimi žarnicami, modernizacija javnih prevozov, uporaba učinkovitih kuhalnikov v afriških državah, vzpostavitev sistema čiste pitne vode… Kot smo že omenili, so vsi projekti certificirani v skladu z mednarodnimi standardi, kar zagotavlja, da so iz projektov ustvarjeni prihranki znižanja emisij toplogrednih plinov.

Omenjate primere iz tujine, lahko navedete nekaj najbolj značilnih?

Seznam takšnih primerov iz tujine je zelo obsežen. Med večjimi svetovnimi podjetji, ki v celoti poslujejo ogljično nevtralno, je Microsoft, in sicer od junija 2012, Deutsche Bank od konca leta 2012, Zurich Insurance od 2014 dalje, BNY Mellon od leta 2015 in še bi lahko našteval. Vedno bolj pogosti so tudi primeri, ko so posamezni dogodki, produkti oziroma storitve ogljično nevtralni. Takšen primer je izbrana linija produktov Green Range svetovne papirniške multinacionalke Mondi. Možnost ogljično nevtralnega prevoza nudi FlixBus. Možnost brezogljične pošiljke ponujajo DHL, TNT ali UPS. Med primeri dogodkov iz bližnje preteklosti naj omenim potezo FIFE, ki je z ogljično izravnavo nadomestila 331.000 ton CO₂, emisij, ki so nastale med svetovnim prvenstvom v nogometu leta 2014 in pa zimske olimpijske igre v Sočiju leta 2014. Te so bile s postopkom izravnave v celoti ogljično nevtralne.

Predstavili ste nam možnost doseganja ogljične nevtralnosti. Zakaj bi se podjetje sploh odločilo za takšen korak?

Kupci, stranke, dobavitelji in vsi ostali deležniki namenijo vedno večjo vlogo okolju in splošni družbeni odgovornosti podjetja. Neposreden učinek ogljične nevtralnosti je razlikovanje blagovne znamke in produkta oziroma storitev družbe. To pomeni povečanje prodaje in tržnega deleža, večjo lojalnost strank, doseganje okoljevarstvenih ciljev in izboljšanje družbene odgovornosti. Dejanski učinki se seveda razlikujejo glede na dejavnost, gospodarsko panogo, poslovni model, značilnosti kupcev in druge parametre, vsekakor pa opažamo, da se vedno več podjetij v tujini odloča za takšen koncept.

V tujini lahko ogljično nevtralnost že enačimo z načinom življenja posameznika. Vedno več ljudi se namreč odloča za ogljično nevtralne izdelke, rabo obnovljivih virov energije in sodelovanje s podjetji, ki so ogljično nevtralna. Kako nameravate približati storitev?

Družbam in posameznikom želimo približati način razmišljanja ogljične nevtralnosti. Zavedamo se, da je storitev na slovenskem trgu novost, zato jo bomo širši javnosti podrobneje predstavili na našem ogljično nevtralnem dogodku, ki bo 21. septembra 2017 na Dvorcu Zemono. Vabila bodo vaši bralci začeli prejemati v kratkem. Kdor vabila ne bo prejel in bi si želel pobliže spoznati storitev, nas lahko kontaktira po elektronski pošti na naslov info@belektron.eu.Več informacij lahko najdete tudi na spletni strani www.belektron.eu/sl/become-carbon-neutral