Digitalizacija v logistiki
dr. Igor Jakomin, Fakulteta za logistiko
V globalnih trgovinskih poslih poteka modernizacija na številnih področjih, od logistike do finančne industrije na eni strani ter postopkov na ravni države in javne uprave na drugi. Spremembe so se dotaknile tudi področja carinjenja tovora. Tehnološki napredek v zadnjem desetletju je omogočil popolno digitalizacijo poslovanja v vseh členih dobavne verige. Ne le inovativna start-up podjetja, temveč tudi velika podjetja in banke že uvajajo uporabo elektronske nakladnice (angl. Bill of Lading).
Papirna dokumentacija se tako počasi poslavlja iz poslovnega toka informacij in tudi iz obdelave dokumentov v javnih ustanovah. Nove digitalne tehnologije, kot je veriženje podatkovnih blokov (angl. blockchain), pa prihajajo v ospredje in napovedujejo revolucijo, saj zagotavljajo verodostojne in transparentne, vedno preverljive podatkovne vire s sledenjem zgodovine.
Vnaprejšnje informacije o tovoru
Mednarodna carinska organizacija (World Customs Organization, WCO), katere članica je tudi Slovenija, je že leta 2005 predstavila okvir SAFE Framework, ki je podlaga za varnejšo mednarodno trgovino ter omogoča večjo zaščito pred uvozom nevarnih sredstev in pred terorističnimi napadi. Leta 2018 je WCO posodobila okvir z izhodišči za uvedbo vnaprejšnje digitalne izmenjave informacij o tovoru (angl. Advance Cargo Information, ACI).
Elektronski paketi podatkov o dohodnih pošiljkah so zapisi informacij, ki so potrebni za prepoznavanje visoko tveganega tovora, še preden je naložen v državi izvoza. WCO SAFE Framework v tem oziru harmonizira zahteve po informacijah o dohodnih, odhodnih in tranzitnih pošiljkah z uporabo podatkovnega modela WCO Data Model in na ta način omogoča združljivost podatkov med državami, kakor tudi znotraj mednarodnih organizacij.
Deklaracija ACI najpogosteje vsebuje osnutek transportne dokumentacije, to je ladijske nakladnice ali drugega transportnega dokumenta, računa za blago, ki je razdelan po postavkah, kosovnico za natovarjanje, certifikate in druge dokumente, ki so zahtevani v posamezni državi glede na njeno carinsko zakonodajo.
Pravila vnaprejšnje deklaracije blaga v mednarodnem blagovnem prometu se pospešeno uveljavljajo po celem svetu. Poročilo Mednarodne zveze za letalski transport (IATA) navaja, da ACI zahteva že vsaj 70 držav po svetu v takšni ali drugačni obliki.
Na nivoju Evropske unije (EU), ki opravi 15 odstotkov svetovne blagovne trgovine, je pomembna platforma za nadzor uvoza ICS2 (Import Control System 2), ki predstavlja srce bodoče reforme programa EU za zagotavljanje varnosti pretoka blaga s predhodnim obveščanjem. Sistem bo služil zbiranju informacij še pred vstopom blaga v EU. Gospodarske družbe bodo morale zagotoviti podatke s pomočjo vstopnih skupnih deklaracij ENS (Entry Summary Declaration). Sistem bo uveden postopno in bo nadomestil obstoječi sistem za nadzor uvoza ICS do marca 2024. Prva faza in obveznost prijave za poštne in hitre pošiljke pa je stopila v veljavo s 15. marcem 2021.
Primer novejše implementacije je tudi zakon STOP, ki so ga sprejeli v Združenih državah Amerike, s katerim naj bi preprečevali pošiljanje mamil z navadnimi pošiljkami. STOP je skladen z režimom PLACI, ki definira pravila za obveščanje o vsebini pošiljk še pred njihovim natovarjanjem. Da bi takšen sistem zaživel, morajo skladnost s predpisi zagotoviti tudi vse države, od koder pošiljke prihajajo.
Prednosti protokola ACI za carino in izvoznike
Deležniki v ACI protokolu imajo od samega postopka številne koristi: vnaprejšnjo vidljivost dohodnih pošiljk v carinsko območje, optimizacijo delovnih postopkov carinskih organov in vnaprejšnje razvrščanje blaga v zelene in rdeče pasove. Vzpostavljanje t.i. zelenih pasov za hitrejšo obdelavo pošiljk preverjenih pošiljateljev s poenostavljenimi postopki lahko bistveno pospeši pretočnost blaga. Rdeči pasovi služijo za dodaten in temeljitejši nadzor sumljivega tovora.
V primeru, ko izvoznik ne zagotovi pravočasno vnaprejšnje ACI dokumentacije, lahko to pomeni, da tovor sploh ne bo naložen oz. v carinskem območju ne bo ustrezno procesiran, kar utegne povzročiti zastoje in velike stroške vpletenim deležnikom pri uvozu.
V veliki meri lahko carinske organizacije, uvozniki in izvozniki z novim postopkom ACI prihranijo veliko dragocenega časa in denarja. Podjetja namreč nimajo več potrebe po urejanju, tiskanju in odpošiljanju papirne dokumentacije s pošto ali kurirsko službo, zmanjšajo se zamude in čas, potreben za preverjanje dospetja dokumentacije. Carinske uprave po drugi strani lahko pridobijo nov vir prihodka iz naslova takse za vlogo ACI dokumentacije. Hkrati lahko bolj učinkovito nadzirajo pretok blaga, zagotavljajo bolj natančno odmerjanje carinskih dajatev in optimizirajo postopke obdelave ter povečujejo pretok blaga skozi carinsko območje.
Primer ACI deklaracije v Egipt na platformi CargoX
Platforma za varen prenos vrednostnih papirjev in originalnih digitalnih dokumentov – CargoX Platform for Blockchain Document Transfer (BDT) – je primerna za izmenjavo in verodostojno dostavo ACI dokumentacije. Izjemen korak naprej za platformo je nedavna odločitev Vlade Arabske republike Egipt, ki od 1. julija 2021 od izvoznikov zahteva vnaprejšnje informacije ACI. Platformo družbe CargoX pa je avtorizirala kot ustreznega ponudnika tehnologije za pošiljanje dokumentacije carinski upravi Egipta.
Platforma CargoX omogoča transparenten, kriptografsko podprt in verodostojen prenos originalnih dokumentov in lastništva dokumentov z javno, neodvisno tehnologijo veriženja podatkovnih blokov Ethereum blockchain. Prenos dokumentov spominja na hibrid med elektronsko pošto in bančno transakcijo. Bistvena prednost je, da je za vsak dokument možno ugotoviti izvirnost in istovetnost pošiljatelja ter časovnico pošiljanja. Platforma hkrati varuje občutljive podatke s pomočjo vrhunske kriptografije. Podjetjem obenem ni potrebno skrbeti za infrastrukturo. Če želijo, lahko integrirajo platformo v svoje informacijsko okolje preko standardnih vmesnikov API, ki omogočajo uporabo vseh funkcionalnosti.
Družba CargoX je leta 2020 prejela potrdilo skladnosti s pravili mednarodne zveze združenj pozavarovalnic IGP&I (International Group of Protection & Indemnity Clubs), ki zavaruje odgovornost tovornih prevoznikov. Ti skupno zagotavljajo več kot 90 % vseh pomorskih tovornih kapacitet. Doslej je bila na globalni ravni taka skladnost potrjena le sedmim platformam za elektronski prenos nakladnic in drugih poslovnih dokumentov.
