Revidiranje trajnostnega poslovanja in poročanja
| Avtorica: mag. Vanesa Čanji |
Za prvi krog zavezancev za poročanje o trajnostnosti, skladno s standardi ESRS, bodo njihova letna poročila leta 2024 za poslovno leto 2023 v celoti predmet enotnega revizijskega pogleda, torej tudi trajnostni segment poročila. S tem poročanje o nefinančnih podatkih dobiva novo raven resnosti. Med podjetji je veliko negotovosti, kaj bo pomenila takšna revizija. Na aktualna vprašanja v zvezi z zunanjo revizijo odgovarja dr. Samo Javornik, predsednik strokovnega sveta Slovenskega inštituta za revizijo in pooblaščeni cenilec podjetij (CBV). Hkrati poudarja pomen, ki ga imajo lahko notranji revizorji pri pospeševanju trajnostnega poslovanja podjetij.
Kakšne metode pregleda bodo revizorji uporabljali pri pregledu trajnostnega oziroma nefinančnega dela letnega poročila? Na kaj morajo biti podjetja, ki so zavezanci za poročanje po direktivi CSRD, posebej pozorna?
Revizorji bodo preverjali skladnost poročil o trajnostnosti, ki jih bodo pripravila podjetja, z zahtevami direktive, vključno s standardi poročanja (ESRS). Pri tem bodo postopki zajemali predvsem področja: izračun dvojne pomembnosti, strategija prehoda, analiza vrzeli in razkritja. Pri revidiranju se bodo revizorji zanašali na poizvedovanja in analitične postopke, v določenih primerih tudi na izračune. V primerih, ko bo potrebno izdati sprejemljivo zagotovilo, bo uporabljeno tudi testiranje notranjih kontrol, vključujoč ITGC (IT General Controls), testiranje podatkov in podobno. Zavezanci morajo biti posebej pozorni na formalno dokumentiranje svojih premislekov in odločitev ter na revizijske sledi.
Dvojna pomembnost je osnova za pripravo poročila o trajnostnosti. Na kaj se bodo revizorji osredotočali na tem segmentu?
Pri opredelitvi dvojne materialnosti je preverljivo dokazilo o tem, kakšna vprašanja so bila zastavljena notranjim in zunanjim deležnikom, komu je bilo posredovano, dokazila o odgovorih in podobno. Navedbe in odločitve morajo biti preverljive, tako kot to velja za postopke v okviru revizije računovodskih izkazov. Družbe morajo torej imeti vzpostavljene procese za pripravo poročila o trajnostnosti in zagotoviti revizijsko sled za vsako odločitev in vhodni podatek, ki je vključen v poročilo.
Ali bodo revizorji v prvih poročevalskih letih res podali le omejeno zagotovilo glede poročanih informacij o trajnostnih dejavnikih, nekaj let kasneje pa predvidoma sprejemljivo zagotovilo?
Da, revizorji bodo do leta 2028 podali mnenje v obliki omejenega zagotovila, od leta 2028 naprej pa je predvidno, da bodo izdajali mnenja v obliki sprejemljivega oziroma razumnega zagotovila. Odločitev o tem bo sprejeta na podlagi ocene izvedljivosti razumnega zagotovila za revizorje in subjekte.
Kakšna je razlika med tema dvema zagotoviloma. Kaj to pomeni za podjetja v smislu njihove pripravljenosti za pregled?
Glavna razlika med navedenima zagotoviloma je, da se pri omejenem zagotovilu izda pozitivna namesto negativne oblike mnenja. Pri sprejemljivem zagotovilu se izvajajo obsežnejši postopki, vključno s proučevanjem notranjih kontrol in več preizkušanja podatkov. Podatkov iz prejšnjega leta v prvem letu izdaje trajnostnega poročila ni potrebno zagotavljati.
Ali bodo različne revizijske hiše ubirale različne pristope pregledov? Ali obstaja kakšen dogovor znotraj revizijske stroke na ravni EU ali na nacionalni ravni? Kako striktni bodo pri pregledu? Obstajajo kakšna skupna navodila oziroma strokovne podlage za vse revizijske hiše oziroma ali bodo objavljeni kakšni primeri dobrih praks?
Revizorjevo poročilo bo pripravljeno v skladu z zahtevami standardov zagotovil, ki jih je sprejela Evropska Komisija, vsebina poročila pa je določena v členu 28a revizijske direktive. Do objave in veljave ISSA 5000 bodo revizorji poročila izdali v skladu z ISAE 3000. V okviru določb omenjenih pravil stroke bo vsaka revizijska družba sledila lastni metodologiji. Na tem področju velja podobno načelo kot pri revidiranju računovodskih izkazov. Vse revizijske hiše izhajajo iz revizijskih standardov, na izvedbeni ravni pa se programi in postopki deloma razlikujejo, pri čemer to ne vpliva na enoznačnost končnih rezultatov preverjanja in poročanja. Tako trajnostno poročanje kot revizorjevo poročanje lahko razumemo kot procesa, ki se bosta v praksi razvijala in nadgrajevala in sčasoma s pomočjo sodelovanja vseh vključenih deležnikov vzpostavila primere dobrih praks.
Marsikatero obvladujoče podjetje bo lahko določene podatke o trajnostnosti poročalo le zase, ne pa še za celotno skupino, saj celotne vsebine še ne obvladuje na tej ravni trajnostnega razvoja. Taka primera sta izračun ogljičnega odtisa vseh treh obsegov ali upravljanje dobaviteljske verige. Ali bodo revizorji upoštevali postopno širitev obvladovanja trajnostnosti podjetij oziroma skupin?
Poročilo o trajnostnem razvoju se bo pripravljalo na konsolidirani ravni matičnega podjetja in bo zajemalo vse odvisna družbe in vse podružnice v EU in zunaj EU. Vsebovalo bo vse informacije o trajnosti, ki jih je treba v skladu z zahtevami pravil zagotoviti, pri tem bodo revizorji upoštevali možne izjeme, ki veljajo za konsolidacijo. Evropski sistem standardov poročanja (ESRS) podjetjem omogoča zmanjšanje začetnega bremena poročanja o trajnostnosti, z možnostjo izpustitve nekaterih informacij. Podjetja lahko v prvih treh letih uporabe standardov npr. izpustijo informacije o svoji vrednostni verigi, če ne razpolagajo z vsemi potrebnimi informacijami, morajo pa podjetja v prvih treh letih poročanja pojasniti svoja prizadevanja in načrte za pridobitev teh informacij. Podobno velja v primerih, ko lahko podjetja ali skupine, ki na dan izkazovanja bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu, v prvem letu izjave o trajnostnosti izpustijo podatkovne točke o emisijah TGP obsega 3 in skupnih emisijah TGP.
Pomemben del upravljanja trajnostnosti v podjetjih je notranja revizija tega področja. Kako se notranji revizorji lotevajo pregleda trajnostnosti poslovanja v podjetju? Kakšne metode pri tem uporabljajo?
Notranji revizorji bodo preverjanje trajnostnosti izvajali na podoben način kot preverjanje drugih poslovnih področij. Pri tem bodo uporabljali naslednje metode:
- Pregled dokumentacije: V teh postopkih notranji revizorji pregledajo relevantne dokumente, politike in postopke, povezane s trajnostnostjo, ki so sprejete v podjetju. To vključuje trajnostnostne strategije, okoljske politike, metodologije, etične smernice in druge relevantne dokumente.
- Izvedba intervjujev: Notranji revizorji bodo izvajali intervjuje z zaposlenimi na različnih organizacijskih ravneh in oddelkih z namenom, da pridobijo vpoglede v izvajanje trajnostnostnih smernic v praksi. Ta poizvedovanja vključujejo izvedbe intervjujev s poslovodstvom, višjim vodstvom, zaposlenimi v oddelkih, ki so odgovorni za trajnostnost, in drugimi deležniki.
- Opazovanje: Neposredno opazovanje praks v podjetjih lahko razkrije, kako se trajnostnostne smernice izvajajo v vsakodnevnih aktivnostih. To vključuje pregled proizvodnih procesov, ravnanje z odpadki, energetsko učinkovitost in druge dejavnike.
- Analiza (testiranje) podatkov: Notranji revizorji bodo analizirali podatke, povezane s trajnostnostjo, kot so npr. poročila o emisijah, poraba virov, podatki o družbeni odgovornosti in drugi kazalniki. Analize podatkov bodo razkrile trende, doseganje zastavljenih ciljev kot tudi morebitne neskladnosti.
- Analiza tveganj in priložnosti: Notranji revizorji bodo ocenjevali, kako trajnostnostne prakse vplivajo na tveganja in priložnosti podjetij. Preučevali bodo, ali so vzpostavljene učinkovite kontrole za obvladovanje tveganj trajnostnostnih dejavnikov in ali se izkoriščajo in implementirajo priložnosti za izboljšave.
- Primerjava s standardi in smernicami: Notranji revizorji bodo trajnostnostne prakse podjetij presojali glede na njihovo usklajenost s sprejetimi standardi, smernicami in najboljšimi praksami v dejavnosti, s čimer bo omogočena presoja, ali podjetje sledi najvišjim standardom trajnostnosti.
Metode, ki se uporabljajo pri izvajanju ESG notranjih revizij, se torej ne razlikujejo bistveno od metod, ki se uporabljajo pri izvajanju drugih notranjih revizij. Vendar pa je pri ESG notranjih revizijah pomembno, da notranji revizorji razumejo specifične trajnostnostne izzive in cilje organizacije. Na primer, če je postavljeni cilj zmanjšanje ogljičnega odtisa, se bodo notranji revizorji osredotočili na področja, kot so proizvodnja, energetska učinkovitost in upravljanje z odpadki. To bo tudi osnova in pomoč za oblikovanje ustreznega revizijskega načrta ter izvajanje notranjerevizijskega posla za podajo ustreznega zagotovila. Prav tako je pomembno tesno sodelovanje z drugimi oddelki v podjetjih, saj trajnostnostni dejavniki vplivajo na različna poslovna področja.
Ali imate morda kakšen pregled izsledkov notranjih revizij, katera področja trajnostnosti so tista, na katerih podjetja najbolj napredujejo, in kje imajo največ izzivov?
Trenutno tovrstne posle pospešeno izvajajo predvsem službe notranjih revizij v bančnih skupinah. V okviru teh revizij se izvajajo pregledi predvsem na področjih upravljanja in implementacije ESG, skladnosti regulative pri kreditnem poslovanju in poslovanju z vrednostnimi papirji ter na socialnem področju. Prav tako se izvajajo pregledi skladnosti z interno razvito metodologijo ESG, matrikami razreda ESG, pregled prejema izpolnjenih vprašalnikov s strani komitentov, pravilnost ovrednotenja in vnos v sistem le tega ter pravilnost končnega izračuna razreda po ESG.
Kako aktiven je na tem področju nefinančni sektor?
Nefinančna podjetja so se usmerila predvsem na upravljanje ESG in uvajanje različnih okvirov in orodij za upravljanje ESG tveganj. Vzpostavljajo in izboljšujejo kakovost poročanja o ESG ter se pri tem osredotočajo na relevantnost, natančnost in pravočasnost podatkov. Hkrati pospešeno uvajajo notranje kontrole za obvladovanje ESG tveganj. Največji izzivi pri uvajanju in izvajanju ESG aktivnosti so v tem trenutku povezani z določanjem ocene materialnosti ESG (določitev primernih ESG dejavnikov, ki so materialni za njihovo poslovanje), zagotavljanjem sledljivosti ESG podatkov, ki jih uporabljajo za poročanje in upravljanjem tveganj, ter z načini vzpostavitve učinkovitega načina sodelovanja med različnimi deležniki, vpletenimi v te postopke, kot so regulatorji, vlagatelji in drugi.
Kako lahko notranji revizorji spodbujajo napredek podjetij na njihovi trajnostni poti?
Notranja revizija bo prevzela pomembno vlogo na poti podjetij k trajnostnostim ciljem (ESG) predvsem s pomočjo svetovanj in pomoči pri vzpostavljanju delujočega ESG kontrolnega okolja. Del vzpostavljanja učinkovitih ESG strategij je vključevanje neodvisnih in strokovno usposobljenih strokovnjakov s področja notranje revizije, ki lahko ponudijo ustrezno podporo pri zagotavljanju neodvisnih in objektivnih revizij glede učinkovitosti ocen tveganja ESG, odzivov in kontrol. Notranja revizija ne igra ključne vloge le pri prizadevanju podjetij za trajnostnostno poročanje, ki predstavlja le del učinkovite in uspešne strategije ESG, temveč je njena vloga svetovanje pri vseh vidikih upravljanja z ESG tveganji. Notranji revizorji imajo v procesih izvajanja ESG aktivnosti pomembno vlogo, saj so strokovnjaki za tveganja, hkrati pa svetovalci poslovodstvom in dajalci zagotovil. S tem prevzemajo vlogo pospeševalcev v procesih doseganja ESG ciljev, pri čemer dajanje zagotovil ostaja osnovna naloga notranjih revizorjev.
Lahko izpostavite konkretne naloge notranjih revizorev v kontekstu celovitega trajnostnega poslovanja podjetij?
Izvajalci notranje revizije se vključujejo v izvajanje ESG strategij in upravljanje s tveganji, pri tem imajo več strateških nalog: podajajo ocene zrelosti podjetij glede ESG vidikov in pregled izvedenih sprememb ter nudijo pomoč pri zagotavljanju lažjega prehoda. Nadalje pregledujejo, kako so določene odgovornosti poslovodstva in višjega vodstva na ESG področju. Preverjajo, kako je vpliv ESG tveganj vključen v ocene finančnih in nefinančnih tveganj, na primer pri ocenjevanju kreditnega tveganja subjekta zaradi ESG tveganj, večjega tveganja verjetnosti nezmožnosti odplačila subjekta zaradi povišanja ESG tveganj ipd. Preverjajo, kako bi se podjetje odzvalo na različne negativne scenarije, vključno s tistimi, ki so povezani z ESG tveganji. Gre za t.i. stresne teste. Izvajajo revizije učinkovitosti kontrol in aktivnosti, povezanih z ESG, da se zagotovi učinkovito obvladovanje tveganj. Izvajajo revizije v povezavi s transparentnostjo poročanj v podporo tistim, ki so odgovorni za upravljanje z ESG tveganji. Podajajo tudi ocene verodostojnosti ESG informacij, ki se razkrivajo notranjim in zunanjim deležnikom, kot so regulatorji, zunanji revizorji, vlagatelj idr.
Kakšne so naloge notranjih revizorjev s področja trajnostnega poročanja?
Tudi na tem področju imajo notranji revizorji več možnih nalog, torej dajanje zagotovil. Izvajajo pregled poročevalskih kazalnikov z vidika njihove relevantnosti, natančnosti, pravočasnosti in doslednosti. Notranja revizija lahko poda zagotovilo, da so podatki, ki se poročajo (kvantitativni in kvalitativni), natančni, relevantni, popolni in pravočasni. Notranji revizor lahko izvede pregled poročila o trajnostnosti z vidika skladnosti le tega s finančnimi podatki. Lahko pregleda izvajanje ocen materialnosti na področju poročanja o ESG ter planiranje in vključitev notranjerevizijskih poslov v plan notranje revizije.
Gre najbrž tudi za pomembno svetovalno funkcijo notranjih revizorjev?
Seveda, na področju svetovanja lahko notranja revizija spodbudi doseganje večje zrelosti sistema notranjih kontrol na ESG področju s podajo priporočil za uporabo kontrolnih okvirov (npr. COSO’s Internal Control – Integrated Framework), ki upravljajo oziroma ublažujejo ESG tveganja, hkrati pa lahko notranja revizija svetuje pri razvoju specifičnih notranjih kontrol za ESG poročanje ter priporoči uporabo izbranih poročevalskih metrik.
Ali ocenjujete, da so notranji revizorji v Sloveniji dovolj usposobljeni za kakovostne notranje revizije s področja trajnostnosti?
V Sloveniji je trenutno največji poudarek na izobraževanju notranjih revizorjev na ESG področju. Regulativa je namreč sorazmerno nova in na izvedbenem področju še deloma nedorečena. Zaradi tega notranji revizorji preglede trenutno izvajajo predvsem v okviru skladnosti. Področje ESG je namreč zelo kompleksno in tehnično zahtevno. Verjamemo, da bodo podjetja na področjih, kot so npr. taksonomija, katere cilj je doseganje skladnosti s tehničnimi kriteriji in preverjanje izvajanja meritev, vključevala tudi zunanje veščake z ustrezno tehnično usposobljenostjo.
