EU in cilji pri OEEO
»V zadnjih 15 letih se ni nikoli zgodilo, da bi se kljub konkurenci med nosilci skupnih shem zgodilo tekmovanje, kdo bo zbral več, temveč prej, kdo bo imel manjši strošek z izvajanjem proizvajalčeve razširjene odgovornosti. To seveda rezultira tudi slabši rezultat v doseženi stopnji zbiranja OEEO,« pojasnjuje mag. Emil Šehič, direktor družbe ZEOS, enega izmed razlogov, zakaj ne v EU in prav tako ne v Sloveniji ne dosegamo ciljev pri zbiranju odpadne električne in elektronske opreme. Največ težav je z metodologijo izračuna stopnje zbiranja odpadkov, ki imajo različno dolgo življenjsko dobo uporabe. Sončni paneli postajajo velik izziv. Sicer pa je ZEOS najuspešnejši med nosilci skupnega načrta ravnanja z odpadno OEEO. Pred desetimi leti so zbrali 500 ton OEEO mesečno, zdaj je norma 1.000 ton mesečno.
Slovenija je med članicami EU po stopnji zbiranja količin OEEO med slabšimi, v letu 2021 ni dosegla niti povprečja, to je 45 % zbrane OEEO dane na trg v preteklih treh letih, kaj šele, da bi dosegla cilj, to je 65 %. Kje so vzroki za velike razlike med državami in kaj predvsem v Sloveniji ovira učinkovitejše zbiranje?
Za nedoseganje ciljne stopnje zbiranja OEEO obstaja več razlogov. Ključni je nedvomno sam izračun, ki upošteva količino EE opreme dane na trg v preteklih treh letih in pri tem ne upošteva precej daljšo življenjsko dobo tovrstnih proizvodov kot le 3 leta. Ta anomalija je vplivala na doseganje ciljnih stopenj predvsem zadnja leta, ko je v Sloveniji izjemna rast količine solarnih panelov danih na trg. Vemo pa, da v 3 letih še zdaleč ne končajo med odpadki. Dodatno lahko kot razlog za nedoseganje ciljne stopnje zbiranja navedemo kopičenje delujoče in nedelujoče EE opreme v gospodinjstvih. Po naših podatkih se količina in masa tovrstnih proizvodov v gospodinjstvih povečuje in posledično se škarje med količino dano na trg in zbranimi odpadki odpirajo in ne zapirajo. Dodatno pa lahko za nedoseganje cilja označimo zakonsko regulativo.
Zakaj?
Ker na deležnike, ki zbirajo OEEO, nikakor ne vpliva stimulativno in proaktivno. V zadnjih 15 letih se ni nikoli zgodilo, da bi se kljub konkurenci med nosilci skupnih shem zgodilo tekmovanje, kdo bo zbral več, temveč prej, kdo bo imel manjši strošek z izvajanjem proizvajalčeve razširjene odgovornosti. To seveda rezultira tudi slabši rezultat v doseženi stopnji zbiranja OEEO.
Vendar je med nosilci skupnega načrta ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo precej razlik pri uspešnosti zbiranja. Kakšne rezultate dosegate, kaj najbolj vpliva na izpolnjevanje ali odstopanje od ciljev pri zbiranju? S katerimi ukrepi ZEOS spodbuja zbiranje?
Družba ZEOS je kot nosilec skupne sheme ravnanja z OEEO v preteklosti iz leta v leto povečevala zbrano količino OEEO. Če smo pred 10 leti zbirali 500 ton mesečno, je sedaj mesečna norma 1.000 ton. To je nedvomno na eni strani posledica večjih količin OEEO v gospodinjstvih, hkrati pa je rezultat dolgoletnih projektnih aktivnosti informiranja in ozaveščanju imetnikov OEEO o možnostih, razlogih in nujnosti ločenega zbiranja OEEO. Hkrati nadgrajujemo infrastrukturo in mrežo zbiranja. Pilotno tudi izvajamo nove pristope zbiranja tudi ob sodelovanju in upoštevanju izkušenj naši sorodnih podjetij v tujini. Med drugim z njimi pravkar izmenjujemo informacije o ugotovitvah projekta LIFE, preko katerega so testirani različni spodbujevalni in motivacijski ukrepi za spodbujanje potrošnika k oddajanju odslužene OEEO.
Hkrati aktivnosti ozaveščanja končnih uporabnikov ne izvajamo zgolj z vidika ločena zbiranja OEEO, ampak te informacije povezujemo širše s celotnim področjem krožnega gospodarstva. Mislim na servisiranje, ponovno uporabo, souporabo, saj na ta način učinkovito vplivamo na odnos posameznikov do ravnanja z odpadki.
Ugotavljate pa, da sedanja hierarhija ravnanja z odpadki ni naklonjena ciljem pri zbiranju OEEO. Kako bi morali zahtevo po podaljšanju življenjskega cikla izdelka vključiti v metodologijo?
Življenjska doba EE opreme se od proizvoda do proizvoda zelo razlikuje. Nekateri imajo nekajletno dobo uporabe, nekateri 10-letno, nekateri, kot je primer pri solarnih panelih, pa nekaj 10-letno. Vsekakor v povprečju bistveno več kot 3 leta, kot jo upošteva metodologija izračuna stopnje zbiranja. Hkrati je potrebno upoštevati cilje, ki jih EU zasleduje na področju uveljavljanja koncepta krožnega gospodarstva. Spodbujanje servisiranja, ponovne uporabe, obnavljanja komponent, souporabe, naj bi v prvi vrsti zmanjšalo generirano količino odpadkov, hkrati pa povečevalo storitveno dejavnost.
Se to da?
Dejansko ugotavljamo, da so tovrstne spremembe težko uresničljive, vsaj ne kratkoročno. Stroški, povezani s tem storitvami, so precej visoki, zato je tudi ponudba proizvodov, ki izhajajo iz teh storitev, nekonkurenčna novim proizvodom. Če dejansko želimo uresničiti te cilje, bodo potrebne sistemske spremembe v hierarhiji ravnanja z odpadki. Del teh nakazuje tudi nov zakon o varstvu okolja.
Zakaj je aktualna zahteva po uvedbi nove kategorije, to so fotovoltaični paneli? Kako se ravna s fotovoltaičnimi paneli v Sloveniji, saj med OVE izrazito prednjači namestitev sončnih elektrarn?
Fotovoltaični paneli se uvrščajo med EE opremo v razred 4 skupaj z velikimi gospodinjskimi aparati. Količina teh proizvodov, danih na trg, je zelo odvisna od energetskih politik, finančnih spodbud ter nenazadnje razvoja področja OVE. Povezave med količinami solarnih panelov, danih na trg, in količino zbranih odpadnih še zdaleč niso tako konstantne kot npr. pri beli tehniki. Posledično je odgovornost proizvajalcev tovrstnih proizvodov potrebno obravnavati drugače, tudi z vidika dolgoročnega zagotavljanja stabilnosti financiranja odpadnih solarnih panelov. Trenutno so zbrane količine odpadnih panelov predvsem posledica poškodb zaradi naravnih ujm in ne zaradi dotrajanosti proizvoda. Posledično so količine tovrstnih odpadkov v primerjavo s količino dano na trg majhne. V EU se sicer vzpostavljajo nove tehnologije obdelave teh odpadkov, ki pa imajo različne pristope. Družba ZEOS je v lanskem letu zbrala in obdelala 3.000 kosov solarnih panelov, letos se bomo približali številki 10.000 kos.
Kakšna pa je sicer struktura e-odpadkov po zbirno predelovalnih skupinah v Sloveniji in kaj kažejo ocene o stopnji obdelave in predelave e-odpadkov? Ali niso e-odpadki z vidika virov najdragocenejši materiali?
V Sloveniji smo v letu 2023 po strukturi oz. vrsti OEEO zbrali 47 % velikih gospodinjskih aparatov, pralni, sušilni, pomivalni, kuhalni aparati, 20 % malih gospodinjskih aparatov, 15 % hladilno-zamrzovalnih aparatov, 9 % računalniške opreme, 8 % TV aparatov in monitorjev ter 1 % sijalk. Dosežena je bila ciljna stopnja obdelave, in sicer od 85 do 95 %, odvisno od vrste OEEO. V postopku obdelave se ročno ter mehansko izločajo različni materiali, ki imajo bodisi predznak nevarnega ali nenevarnega materiala. Seveda je med komponentami in materiali precej takšnih, ki predstavljajo vrednejše materiale ali pa redke sekundarne vire. Pridobivanje le-teh je povezano z namenskimi tehnologijami in večjimi naložbami. EU precej aktivno spodbuja tovrstna znanja in vzpostavljanje takšnih tehnologij, saj se zaveda svoje odvisnosti od tovrstnih naravnih in sekundarnih virov.
Za uspešno zbiranje e-odpadkov je ključna mreža zbiranja, zlasti pa motivacijske dejavnosti, ki potrošnika spodbujajo k zbiranju. Kje je ZEOS najučinkovitejši in kako so pri tem uspešni tudi drugi nosilci skupnih načrtov ravnanja z OEEO?
Družba ZEOS spodbuja ločeno zbiranje z dolgoročnim sistemskim pristopom ozaveščanja vseh deležnikov. Hkrati vključuje vse imetnike, pri katerih se generirajo tovrstni odpadki, izvajalci javne službe, zbiralci odpadkov, trgovine, institucije, industrija, gospodarske družbe. Dosledno izvaja vse naročene prevzeme ter hkrati spodbuja oddajanje OEEO v mrežo reguliranega odpadkovnega toka. Izvajamo številne projekte, s katerimi želimo vzpostaviti končnim potrošnikom prijazno mrežo oddajanja OEEO, hkrati pa tudi projekte, s katerimi ugotavljamo, kje so ponori odpadkovnega toka OEEO. Najučinkovitejša in tudi gospodinjstvom najbolj prepoznana mreža zbiranja OEEO je nedvomno mreža izvajalcev lokalne javne službe. Ta predstavlja 2/3 vse zbrane OEEO. Krepimo tudi mrežo zbiranja preko trgovin ter mrežo zbiranja male OEEO s skoraj 800 uličnimi zbiralniki po vsej Sloveniji. Iz leta v leto je vse več tudi podjetij in ustanov, ki se za prevzeme OEEO obračajo neposredno na nas. Dnevno v povprečju izvedemo prevzem OEEO na 50-ih lokacijah.
Kako se v Sloveniji uveljavlja koncept proizvajalčeve razširjene odgovornosti? Se podjetja praviloma odločajo za skupno shemo? Kdo vse bi moral sodelovati pri izpolnjevanju ciljev pri zbiranju OEEO?
Koncept PRO se v Sloveniji izvaja za 9 odpadkovnih tokov s strani 12 družb oz. nosilcev skupnih shem. V prihodnje lahko pričakujemo, da se bo nabor odpadkov, ki bodo podvrženi konceptu PRO, še širil. Izvedbeno so pristopi za posamezen odpadkovni tok PRO zelo različni tako z vidika procesa zbiranja in obdelave kot samega financiranja s strani zavezancev-proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov, ki te proizvode prvič dajo na trg. Izvajanje sistema PRO v Sloveniji poteka že 20 let, zato so podjetja bolj ali manj seznanjena s svojimi obveznostmi. Delež podjetij, ki se izogibajo tem obveznostim, je iz leta v leto manjši. Je pa na določenih področjih, tudi pri EE opremi, precejšen izziv prodaja na daljavo neposredno končnim potrošnikom. Učinkovitost izvajanja sistema PRO je različna od posamezne vrste odpadka. Problematika, vezana na učinkovitost PRO, je v Sloveniji širše poznana. Zakonodajalec je rešitve predvidel v sklopu zakona o varstvu okolja ZVO-2, ki je že sprejet že v letu 2022, kasneje pa je njegova izvedba zaradi presoje ustavnosti na Ustavnem sodišču zadržana. V kratkem se pričakuje razplet in takrat lahko pričakujem spremembe, ki bodo vodile v večjo učinkovitost sistemov PRO tudi v Sloveniji.
Metodologija za izračun stopnje zbiranja OEEO ni ustrezna
Direktiva o odpadni električni in elektronski opremi določa, da mora biti minimalna stopnja zbiranja odpadne električne in elektronske opreme 65% povprečne električne in elektronske opreme dane na trg v preteklih treh letih. V Sloveniji cilja za odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) ne dosegamo. Na nivoju EU cilj dosega le peščica držav. Povprečna stopnja zbiranja v EU komaj presega 45%.
V Sloveniji je sistem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo reguliran z Uredbo o odpadni električni in elektronski opremi, ki na področju električne opreme določa razširjeno proizvajalčevo odgovornost. To pomeni, da je vsako podjetje, ki prvo daje na trg Republike Slovenije električno in elektronsko opremo, obravnavano kot proizvajalec EE opreme. V skladu z Uredbo je le to podjetje dolžno plačati za zbiranje in obdelavo odpadne električne in elektronske opreme. V Sloveniji deluje pet nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, ki so s strani proizvajalcev pooblaščeni za izpolnjevanje obveznosti zbiranja in obdelave odpadne električne opreme. Nosilec skupnega načrta Recikel vsako leto poveča delež ločeno zbrane odpadne električne in elektronske opreme, vendar to ni merilo, saj se izpolnjevanje ciljev meri za celotno Slovenijo in upošteva zbiranje odpadne električne opreme vseh nosilcev skupnih načrtov. Razlog za nedoseganje ciljev vidimo v tem, da je metodologija izračuna doseganja ciljev napačna. Določa namreč izračun doseganja ciljev glede na novo EE opremo dano na trg v preteklih treh letih, ne upošteva pa življenjske dobe električne opreme, ki v nekaterih primerih lahko presega tudi 10 let (npr. fotovoltaični paneli). Za rešitev problema bo potrebno metodologijo določitve ciljev postaviti na novo. Predelavo, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje OEEO bi morali šteti k doseganju ciljev. Določanje stopenj zbiranja bi moralo temeljiti na količini nastale OEEO, pri čemer bi morali ustrezno upoštevali različno življenjsko dobo EEO v državah članicah, nenasičene trge in naprave z dolgo življenjsko dobo. Zaradi tega bi bilo treba posameznim državam članicam dopustiti možnost izbire določanja cilja zbiranja med EEO na trgu in stopnjo zbiranja na podlagi nastale OEEO. V bližnji prihodnosti bi bilo tako potrebno razviti metodologijo za izračun stopnje zbiranja na podlagi nastale OEEO.
Zakonodajalec naj izvaja boljši nadzor nad zbiranjem OEEO odpadkov
Največjo rast danih izdelkov na trg v RS smo zabeležili pri veliki opremi, kamor uvrščamo tudi fotovoltaične panele, katerih masa dana na trg v 2023 je bila več kot 16.000 ton, kar predstavlja skoraj 1/4 celotne e-opreme dane na trg v RS.
E-oprema postaja vse cenejša in dostopnejša, zato jo povprečen potrošnik ne le hitreje menja, ampak poseduje tudi vse več teh naprav v svojem domu. Včasih je gospodinjstvo imelo 1 TV in 1 računalnik. Če pogledamo danes, ima Slovensko gospodinjstvo vsaj 2 TV in 2 računalnika. Ker se e-naprave ne menjajo, ampak se dokupujejo in s tem kopičijo v gospodinjstvih, je doseganje cilja zbranih odpadnih e-naprav vedno težje, saj ti odpadki ne nastajajo.
Tudi zeleni prehod, ki spodbuja in sofinancira nove tehnologije (sončne elektrarne, toplotne črpalke) pripomore k velikim količinam e-opreme dane na trg, ob nakupu katerih odpadek še ne more nastati niti v naslednjih 10 letih. Kot primer lahko navedem sončne panele (16.000 kg v 2023). Za dosego cilja zbiranja teh panelov bi morali v letu 2023 v Sloveniji zbrati kar 10.400 ton samo tovrstnih odpadkov.
Seveda pa ne smemo zanemariti, da velik del odpadkov ni pravilno evidentiran med e-odpadki in ponikne med kovinami ali pri nepooblaščenih »reciklerjih«, kjer se nepravilno odstranjujejo vredne komponente in materiali. Ostanek največkrat konča med ostalimi odpadki in ni zaveden v sistemu ravnanja z e-odpadki ter s tem ne med zbranimi količinami le teh.
Poudariti velja, da se v Sloveniji ne kopičijo neprevzete količine e-odpadkov, s prevzemom katerih bi lahko povišali cilje zbiranja.
Zakonodajalec bi lahko s svojimi nadzornimi oz. inšpekcijskimi organi izvajal boljši nadzor nad nepravilnim zbiranjem, prevzemanjem in ravnanjem z OEEO. S tem bi pripomogel k povečanju zbranih količin, s katerimi bi v nadaljevanju zagotovili tudi ustrezno obdelavo in recikliranje ter preprečili izgubo recikliranih materialov.
Z nedoseganjem ciljev se sooča večina držav v EU in mogoče bi veljalo tudi premisliti o ustreznosti postavljenega ambicioznega cilja, ki nam ga nalaga EU.
Nujna je prilagoditev metodologije izračunavanja ciljev zbiranja
Tjaša Kranjec, Slopak
Vzrokov za nedoseganje ciljev zbiranja OEEO je več. Poglaviten razlog je sama metodologija izračunavanja ciljev zbiranja, katere prilagoditve bi bile nujno potrebne. Trenutno se cilji izračunajo na podlagi preteklega triletnega povprečja količin dane EE opreme na trg. EE oprema ima večinoma življenjsko dobo daljšo od treh let, nekateri aparati tudi do 10 let. Poudarili bi, da nakup nove EE opreme ni nujno povezan z nastankom odpadne EE opreme.
Med drugimi vzroki lahko dodamo še nepooblaščeno odstranjevanje tržno bolj zanimivih delov aparatov, kar vpliva na manjšo težo aparata in posledično na manjšo maso zbrane OEEO, ter zbiranje mimo sistema. Te problematike se v družbi Slopak zavedamo in aktivno sodelujemo z vsemi deležniki.
