Podjetniški in karierni razvoj mladih
Primorski tehnološki park je pionir načrtnega spodbujanja mladih, da razvijejo in uveljavijo svoje podjetniške ideje. Začeli so s tekmovanjem POPRI. Že dvajset let razvijajo nove generacije podjetnikov. Mag. Tanja Kožuh, direktorica Primorskega tehnološkega parka: »Pri spremljanju kariere mladih pri našem delu v okviru POPRI ugotavljamo predvsem to, da nimamo sistema, ki bi mlade talente sistematično spremljal skozi vse ravni izobraževanja ter kasneje na poti kariernega razvoja. Osnovne šole spremljajo talente na prehodu v srednjo šolo, srednje na prehodu na fakultete oziroma merijo zaposljivost dijakov. Kasneje se zdi, da se sledi vse bolj izgubljajo. To, kar nam lahko predstavlja izhodišče pri privabljanju talentov, je, da se talenti združujejo na lokacijah, v mestih, regijah, državah, kjer lahko najboljše izkoristijo svoje potenciale.« POPRI je zrasel v mednarodni projekt.
Primorski tehnološki park je znan po podjetniškem nacionalnem tekmovanju POPRI, za kakšno tekmovanje gre, koga je zajelo, rezultati? Ali startupovske zvezde potem tudi dalj časa sijejo?
Ideja o podjetniškem tekmovanju za mlade POPRI se je rodila pred več kot 20-imi leti. Sprva kot lokalen projekt, ki je združeval mlade, izobraževalne institucije in podjetniške mentorje. Skozi leta se so se POPRI razvili v nacionalno tekmovanje podjetniških idej mladih, leta 2021 pa so se razširili na 10 evropskih držav znotraj Jadransko-jonske makro regije.
Koga vključuje?
Mladi na POPRI tekmujejo v treh starostnih kategorijah. Študenti in mladi do 29 let, dijaki ter osnovnošolci. Na tekmovanje se mladi prijavijo s podjetniškimi idejami, ki jih razvijejo v poslovni model, izdelajo enostavne prototipe, kot so izdelek, spletna stran, plakati, letaki, drugi predstavitveni materiali, ter pripravijo »pitch«. To je kratka 3-5 minutna predstavitev ideje po enakem vzorcu, kot svoje ideje start-up podjetja predstavljajo pred investitorji. Mladi na POPRI tekmujejo samostojno ali v podjetniških skupinah do pet članov. Doslej je tekmovalo več kot 4.600 mladih, ki so predstavili skoraj 1.750 podjetniških idej.
Kako je bilo letos?
Letos je tekmovalo skoraj 500 mladih, kar je največ v zgodovini POPRI in kar je hkrati 40 % več tekmovalcev kot leto prej. Mladi so predstavili 168 podjetniških idej, kar je največ v zgodovini POPRI in število podjetniških mentorjev je prvič preseglo število 100. Kar 116 podjetniških mentorjev je v tej sezoni POPRI usmerjalo mlade pri razvoju njihovih idej. S POPRI želimo, da mladi razvijajo svoje potenciale doma, da dobijo priložnost za prvi stik s podjetništvom čim bolj zgodaj v izobraževalnem procesu, da razvijajo podjetniško miselnost in veščine podjetnosti.
In kaj se zgodi z njihovimi idejami?
To nas večkrat vprašajo. Najlažje je to predstaviti z eno od številnih zgodb, ki jih beležijo POPRI. V prvi sezoni tekmovanja sta se s podjetniško idejo prijavila Matija Klinkon in Aljoša Pavšič. Takrat oba študenta, ki sta se iz Nove Gorice vozila na fakulteto v Ljubljano in med potjo razmišljala o različnih idejah. Z njuno podjetniško idejo takrat nista zmagala, sta se pa oba kasneje odločila, da postaneta podjetnika. Ustanovila sta podjetje, ki sta ga nato v času gospodarske krize prodala Italijanom. Kasneje sta ustanovila vsak svoje podjetje. Danes sta oba zelo uspešna podjetnika. Aljoša vodi podjetje Neptun digital d.o.o., ki se ukvarja z razvojem iger, prodaja pa jih v vseh najpomembnejših mobilnih trgovinah. Matija pa v Primorskem tehnološkem parku vodi hitrorastoče podjetje Led luks d.o.o., ki zaposluje več kot 70 sodelavcev. Na mednarodnem trgu ustvarja milijonske prihodke, v lanskem letu beleži kar 70% rast prihodkov. Tako Matija kot Aljoša sta danes tudi podjetniška mentorja in z mladimi delita dragocene izkušnje.
Je podobno v Sloveniji?
POPRI ustvarjajo novo generacijo podjetnikov, ki vsepovsod vstopajo v nacionalni podjetniški ekosistem. Kljub temu, da je POPRI podjetniško tekmovanje, pa se vsi mladi ne odločijo za kariero podjetnika. Nekdanji tekmovalci POPRI so danes tudi vrhunski raziskovalci, priznani znanstveniki in odlični strokovnjaki na različnih področjih tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Tudi tega smo veseli, saj s POPRI mladi razvijajo kompetenco podjetnosti, ki je tako pomembna, da jo je Evropska komisija uvrstila med sedem najpomembnejših kompetenc, ki ji potrebuje prav vsak od nas za delo in aktivno življenje.
Mladim želite že v času študija oziroma izobraževanja omogočiti stik z gospodarstvom. S katerimi metodami, gre za selekcijo med mladimi, predvsem za talente ali tiste, ki razvijajo ideje in potrebujejo poslovno podporo? Kako se odzivajo podjetja? So vključene razvojne agencije, gospodarska zbornica, strokovne inštitucije?
POPRI zajema tudi proces podjetniškega učenja, ki traja več mesecev. Vsa podjetniška izobraževanja in tudi tekmovanje POPRI so zasnovana na metodologijah vitkega in agilnega razvoja podjetniških idej, ki smo jih prilagodili na nivo različnih starostnih kategorij. Gre za metodologije, ki smo jih povzeli iz tujine in po katerih razvijajo start-up podjetja svoj posel vsepovsod po svetu. V POPRI gre za to, da mladim čim bolj zgodaj v izobraževalnem procesu omogočimo, da s pomočjo podjetniških mentorjev razvijajo svoje ideje, da jim omogočimo prvi stik s podjetništvom. Zato v vse aktivnosti POPRI vključujemo tudi gospodarske družbe in podjetnike, ki sodelujejo kot podjetniški mentorji.
Koga?
Podjetnike, gospodarske družbe, celotno podjetniško podporno okolje, inkubatorje, tehnološke parke, razvojne agencije, zbornice, izobraževalne institucije na vseh treh nivojih izobraževanja ter nacionalne in lokalne oblasti. Nenazadnje imamo med soorganizatorji POPRI tudi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad za Slovence v zamejstvu in po Svetu, Javno agencijo SPIRIT Slovenija, Slovenski podjetniški sklad in Urad RS za intelektualno lastnino. Za pokritost tekmovanja po vsej Sloveniji pa skrbijo tudi naši trije regijski partnerji Tehnološki park Ljubljana, SAŠA inkubator iz Velenja in Podjetniški inkubator Podbreznik iz Novega mesta.
Kako ste povezani s kariernim centrom novogoriške univerze? Spremljate tudi študente Poslovno tehniške fakultete. Kako? Diplomanti praviloma iščejo službe v Ljubljani ali ostajajo v domači regiji?
Univerza v Novi Gorici je soustanovitelj in družbenik Primorskega tehnološkega parka. Povezava med tehnološkim parkom in Univerzo je zelo pomembna, saj se tehnološki park lahko napaja z mladimi talenti, ki vstopajo v programe kot tekmovalci POPRI ali pa kot nosilci idej, ki jih vključujemo v start-up programe. Na drugi strani z Univerzo sodelujemo v več razvojnih projektih, ki so tudi sofinancirani iz EU skladov. V te projekte vključujemo tudi podjetja in kot rezultat tovrstnega sodelovanja velikokrat nastanejo nove ideje, pa tudi popolnoma novi izdelki z visoko dodano vrednostjo.
Na Univerzi v Novi Gorici zelo dobro sodelujemo z vsemi fakultetami. Na področju vključevanja študentov pa imamo vsa leta največ sodelovanja s Poslovno-tehniško fakulteto in kariernim centrom. Že vrsto let sprejemamo študente na prakso tako mi kot tudi start-up podjetja. Velikokrat se zgodi, da študenti pri delodajalcu ostanejo tudi po zaključku prakse in tam začnejo graditi svojo poklicno kariero. Na primer Elija Fajt, nekdanji študent se je pred leti udeležil start-up vikenda. Spoznal je podjetniškega mentorja, kasneje je pri njem opravil prakso, se zaposlil in danes je eden od ključnih oseb v podjetju.
Kako bi lahko inštitucije v občini, podjetja, šole in zainteresirani sodelovali pri načrtovanju kariere najboljših osmošolcev, srednješolcev? Odkrijete talente ali se izgubijo? Štipendijska politika? V prejšnji reviji ESG so različni deležniki govorili o kadrovski krizi v gradbeništvu. Po mnenju nekaterih so za kadrovski manko v podjetjih najbolj odgovorna podjetja. Kako je pri vas?
Ko govorimo o talentih, najprej pomislimo na mlade. Zdi se mi pomembno, da pri talentih razmišljamo tudi o uveljavljenih strokovnjakih, ki kariero gradijo v lokalnem okolju ali pa kjerkoli drugje ter mogoče sploh ne sodijo več v kategorijo ‘mladi’. Večkrat sodelujem na okroglih mizah ali razpravah na temo, kako privabiti talente v neko okolje in moram priznati, da odgovor na to vprašanje ni enoznačen. Pravzaprav je kompleksen in vsakič drugačen, saj je odvisen od več dejavnikov. Na primer od specifičnih značilnosti posameznega okolja, razvojnih usmeritvah oblasti, obstoječih panog, znanja posameznikov in skupin v okolju, družbenega okolja, naravnih danosti itd.
Pri spremljanju kariere mladih pri našem delu v okviru POPRI ugotavljamo predvsem to, da nimamo sistema, ki bi mlade talente sistematično spremljal skozi vse ravni izobraževanja ter kasneje na poti kariernega razvoja.
Osnovne šole spremljajo talente na prehodu v srednjo šolo, srednje na prehodu na fakultete oziroma merijo zaposljivost dijakov. Kasneje se zdi, da se sledi vse bolj izgubljajo. To, kar nam lahko predstavlja izhodišče pri privabljanju talentov, je, da se talenti združujejo na lokacijah, v mestih, regijah, državah, kjer lahko najboljše izkoristijo svoje potenciale.
Postavili ste temelje startup ekosistema v goriški regiji in vaše poslanstvo je predvsem zagon in rast inovativnih podjetij? Kdo so nosilci inovativnega okolja? Koga vključujete v delavnice za ustanovitev podjetij iz gospodarstva? Ali je ena izmed tem tudi zeleni prehod podjetij in družb?
Ko smo začeli pred nekaj več kot 10 leti na novo postavljati temelje našega start-up ekosistema, smo se zgledovali po dobrih praksah iz tujine, pri čemer smo izbirali okolja, ki so bila bolj podobna našim razmeram. Na primer. Namesto da bi se zgledovali po najuspešnejših start-up okoljih, kot so Los Angeles, San Diego, New York, smo raziskovali, kako so start-up ekosistem gradili v mestu Boulder. Njihova zgodba nas je spodbudila, da smo si postavili cilj, da želimo ustvariti najbolj dinamično start-up skupnost v Sloveniji in da mesto Nova Gorica postavimo na zemljevid treh najpomembnejših start-up okolij v državi. Za Goriško regijo, kjer živi okoli 6 odstotkov vseh prebivalcev in je prav toliko kritične mase podjetij ter za mesto Nova Gorica, ki je po številu prebivalcev uvrščena šele na 13. mesto, je bil to precej ambiciozen cilj.
Katero pot ste ubrali?
V središče našega zanimanja smo postavili start-up podjetnika in njegove izzive, potrebe. Na tej osnovi smo začeli razvijati vsebine, delavnice, mentorstvo. Prav slednje je po našem mnenju eden najpomembnejših gradnikov start-up ekosistema. Ko podjetniki vstopajo na svojo prvo podjetniško pot, je izjemno pomembno, da imajo krog ljudi, ki jim pri tem pomagajo. Pri nas mentorstvo odlično poteka znotraj podjetniške skupnosti. Naši najboljši mentorji so podjetniki, ki so uspeli razviti ponovljiv poslovni model. Njihov edinstven doprinos v start-up ekosistemu je, da si osebno prizadevajo, da bi start-up podjetja, ki jim mentorirajo, uspela. Podoben sistem imamo pri izvajalcih delavnic, kjer so predavatelji podjetniki z lastnimi izkušnjami.
Sodelovali ste na srečanju 500 podjetnic. Zbrali ste se pod sloganom Energija za prihodnost – služb ne iščemo, mi jih ustvarjamo. Katera zgodba vas je najbolj navdušila? Kako je potekalo barvno mreženje?
Srečanje 500 podjetnic je poseben dogodek, namenjen ženskam podjetnicam. Kot udeleženka sem ga začutila tudi kot poklon vsem podjetnim ženskam, ki zberejo pogum in se odločijo za kariero podjetnice, ki še zdaleč ni enostavna niti lahka. Znotraj barvnega mreženja sem spoznala izjemno veliko žensk. Vsako s svojo edinstveno podjetniško zgodbo. Zaznala sem, da svoje poslanstvo opravljajo z veliko strasti in entuziazma. Veliko žensk je samostojnih podjetnic, ki delajo same, brez ekipe sodelavcev, kar je res naporno. To, kar se mi zdi pomembno sporočilo, je, da zgolj kreativnost in želja po ustvarjanju v podjetništvu ne zagotavljata garancije za uspeh. Podjetnica mora obvladati širok spekter podjetniških znanj, kot so prodaja, finance, specifična zakonodaja glede na panogo poslovanja itd. ter s se tem tudi vsakodnevno ukvarjati. Vsem, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot, želim dati zelo preprost nasvet: V podjetništvo ne vstopajte zaradi reševanja zaposlitvenega problema, to je zaradi potrebe po preživetju. Za podjetništvo se odločite takrat, ko na trgu zaznate in potrdite, da za vašo idejo obstaja tržna priložnost.
