| | | |
| Po mnenju dr. Andraža Legata, direktorja Zavoda za gradbeništvo, poenostavitev v postopkih ali liberalizacija nove gradbene regulative ne bo povzročala težav, če bodo novosti jasno določene v podzakonski tehnični regulativi. Posebej opozarja na nujno revizijo projektov, ki zdaj ni predvidena in je prepuščena investitorjevi odgovornosti in znanju. Sicer pa Zavod za gradbeništvo kljub skromnim sredstvom, ki jih država namenja znanosti in raziskovanju, posluje dobro, a predvsem zaradi mednarodnih projektov. Gradbeništvo oživlja v času, ko se uveljavljajo novi materiali in tehnologije, svoj prihod je napovedala digitalizacija, kar vse bi morala upoštevati tudi panoga v Sloveniji. Sogovornik je zato toliko bolj kritičen zaradi novega zakona o javnem naročanju, ki je obljubljal spremembo meril, a še vedno raje prisega na najnižjo ceno. | |
Katere novosti v novi prostorski in gradbeni zakonodaji si zaslužijo pozornost in podporo stroke, predvsem pa izvajalcev, pri čemer je v ospredju gradbeništvo, ki mu naj bi bilo tudi oživljenje trga letos bolj naklonjeno?
Menimo, da je namen novega Gradbenega zakona dober in odpira možnosti za kvalitetne rešitve na področju gradnje. Istočasno je pri omenjanju posameznih področij večina tehničnih podrobnosti premalo definiranih, zato zakon predstavlja šele četrtino poti pri reševanju te problematike. Bistvene in druge zahteve so omenjene v členih od 15. do 23. Varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije je omenjeno v 21. členu, trajnostna raba naravnih virov je omenjena v 23. členu. V 24. členu je predvidena podrobnejša določitev bistvenih in drugih zahtev, ki se v 26. členu navezuje na mehanizem tehničnih smernic. Ključno je torej, da se na vseh pomembnih področjih takoj začne z izdelavo ustreznih tehničnih smernic, saj bo v nasprotnem primeru zakon zgrešil svoj namen. V kolikor to ne bo izvedeno skupaj z uveljavitvijo zakona, se bo situacija na širšem področju gradnje verjetno celo poslabšala. Menimo, da je izjemno pomemben tudi 28. člen, ki vpeljuje zahteve za vgradnjo gradbenih proizvodov, vendar jih bo potrebno ustrezno določiti. Glede na dosedanje izkušnje je prav neobstoj tehnične zakonodaje za vgradnjo gradbenih proizvodov glavni vzrok za razvite primere na področju javne gradnje. Mislim na onkološko in pediatrično kliniko, opero. Ključna pri novem Gradbenem zakonu je torej takojšna izdelava in uveljavitev ustrezne dodatne tehnične zakonodaje oziroma tehničnih smernic!
Na katere tehnične smernice predvsem mislite?
Na to, da se takoj pripravi tehnična smernica za vgradnjo. Lastnosti gradbenih proizvodov so določene v standardih in tehničnih ocenah, vendar še vedno nimamo definiranih načinov in zahtev za njihovo vgradnjo. To je tudi eden glavnih vzrokov za slabo gradnjo, saj so omenjene podrobnosti v večini projektov pomanjkljivo določene. Smiselno bi bilo tudi novelirati že obstoječe tehnične smernice, npr. za požarno varnost v stavbah, učinkovito rabo energije v stavbah, saj večina od njih kasni za razvojem stroke in tehnologije. Istočasno bi bilo seveda potrebno dopolniti pravilnike, ki določajo uporabo posameznih tehničnih smernic, saj nedoločenosti v omenjenih pravilnikih povzročajo dodatne težave.
Nekatere rešitve zelo poenostavljajo oziroma racionalizirajo postopke pri prvi izdaji gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja. Ali lahko takšna liberalizacija regulative v praksi povzroči težave?
Ni nujno, da liberalnost krovnega zakona povzroča težave. Ključno je, da so zahteve natančno določene v podzakonski tehnični regulativi, v pravilnikih in tehničnih smernicah. Zato smo prepričani, da bi jih bilo treba dopolniti in uveljaviti istočasno z zakonom. Odprto vprašanje ostaja tudi področje revizij projektov, ki jih zakon ne predvideva, vendar se njihova uporaba lahko določi v dodatni tehnični regulativi. V kolikor to ne bo ustrezno rešeno, lahko le upamo, da bodo investitorji za posamezna področja, npr. stabilnost in požarna varnost objektov, učinkovita raba in vplivi na okolje, zahtevali recenzije posameznih projektnih rešitev. V nasprotnem primeru obstaja velika nevarnost, da bo pri uporabi zahtevnih projektov prišlo do večjih težav, lahko tudi katastrof.
Med novostmi je uzakonjena vključitev javnosti v integralen postopek presoje vplivov na okolje in odločitve o gradbenem okolju. Ali bo tako dejansko omogočeno pravočasno, učinkovitejše sodelovanje zlasti civilnih iniciativ?
Vloga civilnih iniciativ je v določenih primerih seveda lahko zelo pozitivna. ZAG z njimi sicer nima zelo širokih izkušenj, vendar včasih ugotavljamo, da se ne poglobijo dovolj v tehnične podrobnosti posameznih vprašanj. Tudi na osnovi javno dostopnih informacij sklepamo, da so civilne iniciative lahko pretirano skeptične do rezultatov strokovnih analiz. Tu je potrebno omeniti, da odločevalci pri reševanju tehničnih vprašanj ne vključijo vedno vrhunskih raziskovalno-strokovnih inštitucij, kar je lahko razlog za prej omenjene zadržke. Istočasno večina vpletenih pogosto pozablja, da trajnostni razvoj sestavljajo trije med seboj povezani procesi: gospodarski napredek, varovanje okolja in družbeni razvoj. Ločena presoja vplivov na okolje torej lahko da nepopolno sliko oziroma zamegli celostno situacijo.
Ali se lahko pričakuje, da bo nova zakonodaja pomagala oživeti gradbeni trg, saj nekateri že zdaj ugotavljajo, da se panoga prebuja?
Žal opažamo, da se po začetnih znamenjih oživljanja gradbeništva situacija spet umirja. Ocenjujemo, da je glavni vzrok zamujanje pri večjih infrastrukturnih projektih. Določene aktivnosti na državnem cestnem in železniškem omrežju sicer potekajo, kar se je pozitivno izrazilo predvsem lani in v začetku letošnjega leta. Bojimo se, da bo, v kolikor se ne bodo kmalu začele intenzivnejše aktivnosti za gradnjo novih infrastrukturnih projektov, v naslednjem letu prišlo do ponovne krize v gradbeništvu. Istočasno žal ne opažamo večjih dejavnosti pri obnovi javnega stavbnega fonda.
Pri katerih mednarodnih projektih sodeluje letos Zavod za gradbeništvo in kakšne so možnosti za raziskovalno dejavnost na gradbenem področju?
Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) trenutno sodeluje v več kot 20 mednarodnih projektih. Precej jih tudi koordiniramo. Zmotno je namreč mnenje, da gradbeništvo ni tehnološko napredna panoga, saj se v zadnjem obdobju intenzivno uveljavljajo novi materiali in tehnologije, ki izboljšajo mehanske in fizikalne lastnosti objektov in konstrukcij ter zmanjšajo vpliv na okolje. Posebno področje predstavlja digitalizacija posameznih procesov, ki tudi na področje gradbeništva vstopa z velikimi koraki. Bojimo se, da se v Sloveniji teh sprememb premalo zavedamo, saj z zamudo uveljavljamo celo lastne tehnološke rešitve. Žal ima svoj negativni vpliv še vedno zelo konzervativna izvedba javnih naročil. Čeprav novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) omogoča številne rešitve, se v praksi največkrat uporablja kriterij najnižje, začetne cene. V kolikor ne bomo takoj začeli uveljavljati tudi drugih meril, na primer inovativnosti, vpliva na okolje, stroškov v celotnem življenjskem ciklu, se bo naš zaostanek za tehnološko najrazvitejšimi državami še povečal.
Nedavno ste sodelovali pri podpisovanju zavez v sodelovanju pri projektu Edison. Kakšne so možnosti, da se Slovenija uvrsti kot referenčna država zelene mobilnosti na zemljevid Evrope? Kakšna je vaša vloga pri projektu Edison?
Slovenija te možnosti, kot relativno majhen in istočasno inovativen prostor, vsekakor ima. Dober korak v tej smeri predstavlja vzpostavljeno sodelovanje med različnimi deležniki, ki si v širšem prostoru sicer konkurirajo. Istočasno bo seveda potrebno odpraviti prej omenjene omejitve, kar pomeni, da bo tudi politika morala opraviti svoj del nalog. ZAG se bo predvidoma ukvarjal predvsem z razvojem prometne infrastrukture oziroma njenim prilagoditvam novim tehničnim in okoljskim zahtevam. Upamo tudi, da bo naše sodelovanje v omenjeni iniciativi prispevalo k naši večji prepoznavnosti v slovenskem prostoru. Žal namreč še vedno ugotavljamo, da so naše kvalitete in možnosti v mednarodnem prostoru bolj cenjene kot doma.
