| Zaprta odlagališča | | Majdi Kosi | |
| Eden ključnih razlogov, zaradi katerega nekatera odlagališča še niso pridobila okoljskega dovoljenja, je, da ne morejo zagotoviti finančnega jamstva v višini, ki je izračunana skladno s predpisi. Večina komunal, ki dovoljenja nima, zagotovi odlaganje na drugem odlagališču, zato pa nastajajo večji stroški, ki zvišujejo cene komunalnih storitev za prebivalce posameznih občin. Občine morajo pokriti stroške izvajanja javne gospodarske službe, pri izgubi pa zagotoviti ustrezno subvencijo. Bistvo dviga cen je, da so vanj zajeti stroški infrastrukture, stroški začasne obdelave odpadkov in stroški finančnega jamstva. | |
Direktorica Inšpekcije za okolje in naravo iz Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, mag. Jana Miklavčič, pojasnjuje, da so z inšpekcijskimi odločbami odredili popolno prenehanje odlaganja odpadkov 17 upravljavcem odlagališč odpadkov, ki za obratovanje odlagališč niso pridobili okoljskega dovoljenja. Gre za naslednja odlagališča: Sežana, Dobrova, Kovor, Globoko, Strensko, CERO Gajke, Jelšane, Ostri Vrh, Špaja dolina, Vrhe, Mislinjska Dobrava, Lokovica, Volče, Dolga Poljana, Izola, Dolga vas, Tuncovec.
Dne 30. 11. 2012 je bila za odlagališče Mozelj izdana inšpekcijska odločba, s katero je Inšpektorat prepovedal odlaganje odpadkov na odlagališču. Po obvestilu, da je postala odločba ARSO o zavrnitvi izdaje OVD za odlagališče tudi pravnomočna, je Inšpektorat z odločbo z dne 21. 12. 2012 prepovedal odlaganje odpadkov še na odlagališču Stara Gora.
Tako je bilo vsega skupaj 19 upravljavcem odlagališč prepovedano odlaganje odpadkov, saj niso pridobili okoljskega dovoljenja. Šest upravljavcev odlagališč z izdanimi inšpekcijskimi odločbami zoper odločbe ni podalo pritožbe na drugostopenjski organ Ministrstva za kmetijstvo in okolje, 13 upravljavcev odlagališč pa se je na izdane inšpekcijske odločbe pritožilo.
Na kontrolnih inšpekcijskih pregledih je bilo ugotovljeno, da se odpadki ne odlagajo na 14 odlagališčih odpadkov: Dolga Poljana, Dolga vas, Lokovica, Mislinjska Dobrava, Mozelj, Sežana, Tuncovec, Volče, Dobrava, Globoko, Jelšane, Ostri Vrh, Strensko in Izola.
Na dveh odlagališčih, Kovor in Cero Gajke, odpadke odlagajo. Upravljavec odlagališča Kovor je dne 27. 12. 2012 pridobil okoljsko dovoljenje št. 35407-3/2012-11, ki velja deset let od njegove dokončnosti, vendar pa lahko odpadke v skladu s tem okoljskim dovoljenjem odlaga najdlje do 31. 12. 2015. Dne 15. 1. 2013 pa je upravljavcu odlagališča Cero Gajke ARSO izdala sklep št. 34507-18/2012-2 o obnovi postopka za izdajo okoljskega dovoljenja za obratovanje odlagališča, kar je postopek izdaje dovoljenja vrnilo v začetno fazo odločanja.
Odpadki se odlagajo še na odlagališčih Stara Gora, Špaja dolina in Vrhe. Upravljavcu odlagališča Stara Gora poteče rok za izpolnitev obveznosti prenehanja odlaganja odpadkov dne 7. 4. 2013. V zvezi z nadaljevanjem postopkov zaradi neizvršenih odločb se na odlagališčih Špaja dolina in Vrhe nadaljujeta izvršilna postopka, ki grozita z denarno prisilo. Prav tako sta bili zoper upravljavca odlagališča Špaja dolina zaradi kršitev Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 61/2011) izrečeni globi 10.000 EUR in 1.500 EUR upravljavcu odlagališča Vrhe zaradi kršitve Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo), ker upravljavec odlagališča ni upošteval inšpekcijskih ukrepov, odrejenih z odločbo. Zaradi neupoštevanja izrečenih inšpekcijskih ukrepov je obema upravljavcema zagrožena denarna kazen v višini 50.000 EUR.
Odlagališča z izdanimi okoljskimi dovoljenji
Sedem komunalnih odlagališč: Barje (polji IV in V), Kovor, Leskovec – novo, Mala Mežaklja, Pragersko, Puconci – novo, RCERO Celje (Bukovžlak), Unično – novo.
Devet industrijskih odlagališč: Deskle, Javornik, Mala Gora – inertno, Nomo Mežica, Novaki, Prapretno, Suhi Most, TDR, Tuncovec – novo.
Načrt po letu 2015
Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor je bil 17. marca 2011 objavljen predlog Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerem so glede na nove cilje priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov preračunane tudi potrebne zmogljivost odlagališč za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov za obdobje do leta 2015, ko se bodo prednostno zapolnjevala sedanja obratujoča odlagališča, in za obdobje po letu 2015, ko se bodo ostanki obdelanih komunalnih odpadkov odlagali le še na zmogljivejših, tehnično dobro opremljenih in ekonomsko upravičenih odlagališčih nenevarnih odpadkov.
Predvideno je, da se bo leta 2020 odložilo le še 34 % vseh komunalnih odpadkov, kar je nekoliko več, kot je za odlaganje komunalnih odpadkov predvideno za evropsko povprečje.
Ostri očitki iz komunal in občin
Marko Kljun, direktor Komunale Kočevje, d. o. o., ki upravlja odlagališče nenevarnih odpadkov Mozelj, pojasnjuje, da je RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, Inšpekcije za okolje in naravo, dne 6. decembra 2012 poslalo podjetju odločbo, ki od 31. 1. 2013 prepoveduje odlagati odpadke na navedeno odlagališče. Podlaga za izdajo takega izreka je dejstvo, da odlagališču do datuma odločbe ARSO ni izdal okoljskega dovoljenja, čeprav je bila že 2. 7. 2009 vložena vloga za podaljšanje obratovanja odlagališča. Dne 7. decembra 2012 je Komunala prejela tudi odločbo Agencije RS za okolje, ki je z negativnim izrekom te odločbe zavrnila vlogo za podaljšanje obratovanja odlagališča Mozelj po 15. 7. 2009 do 31. 12. 2015.
Na obe odločbi je v skladu s predpisanim pritožbenim rokom komunala vložila pritožbi, o katerih naslovni organ trenutno še odloča. Pritožba na odločbo inšpektorata ne zadrži izvršitve, odpadke je treba od 1. 2. 2013 odlagati na odlagališču z veljavnim okoljskim dovoljenjem. Izbrali smo odlagališče, kamor do odločitve pritožbenega organa odlagamo odpadke.
Če bo pritožba na zavrnitev prošnje za podaljšanje okoljskega dovoljenja odklonilna, bo dolgoročno mogoče odlaganje odpadkov samo na drugem odlagališču. Pri tem glede na zakonodajo obstaja možnost, da bi podjetje vstopilo v regijski center ali izbralo drugo odlagališče na podlagi javnega naročila. V tem primeru bo po sklepu o zapiranju odlagališče nenevarnih odpadkov Mozelj treba v treh letih ustrezno zapreti, kar bo za občinski proračun veliko finančno breme.
Odlagališče Mozelj ima za občini Kočevje in Kostel, ki odlagata odpadke na tem odlagališču, še za okoli 20 let celotnih prostih kapacitet, kar pomeni, da bi s prodajo prostega odlagalnega prostora drugim zainteresiranim strankam do leta 2015 imeli prihodke, s katerimi bi odlagališče pozneje preprosto sanirali, zdaj pa bomo imeli samo stroške s sanacijo in višje stroške odlaganja na drugem odlagališču. V tem primeru je našemu podjetju in občinama, ki sta lastnici infrastrukture, z odločitvijo o zavrnitvi povzročena precejšnja gospodarska škoda.
Stroški odlaganja se bodo bistveno povečali, saj je lastna cena na odlagališču Mozelj 30 EUR na tono, na drugih odlagališčih pa je cena s prevozom okoli 130 EUR na tono. V pripravi predloga novih cen bomo nove stroške upoštevali v elaboratu, občinski svet pa se bo odločil, koliko se bo cena za občane subvencionirala iz občinskega proračuna. Dvig cen ravnanja z odpadki za občane bo izključno v odločitvi občinskega sveta.
Glavni razlog za zavrnitev naše prošnje za podaljšanje OVD je bila nezmožnost zagotoviti finančno jamstvo v zahtevani višini 4,5 milijona EUR. Pripravili smo projekt, po katerem bi odlagališče obratovalo z zmanjšanimi kapacitetami, kar bi finančno jamstvo znižalo na približno 1 milijon EUR, saj zneska 4,5 milijona EUR v banki ne moremo zagotoviti. Veljavne cene ravnanja z odpadki so iz leta 2005 in ne vključujejo finančnega jamstva, država pa je daljše obdobje omejevala cene, kar nam v zadnjem času ni omogočilo takih cen, ki bi zajemale finančno jamstvo. Tako nas je država po eni strani omejila s cenami, po drugi strani pa zaradi tega omejevanja ne moremo zagotoviti finančnega jamstva v zahtevani višini, naša prošnja za podaljšanje OVD pa je bila zavrnjena.«
Mag. Goran Trebec, vodja sektorja operative v JP Komunala Izola, d.o.o., odgovarja: »Naša želja je bila, da bi ohranili delovanje odlagališča vsaj do leta 2016, ko naj bi se vzpostavil regionalni CERO. Žal nam kljub naporom in velikemu prizadevanju to ni uspelo. V tem trenutku je znano, da po odločbi inšpektorata na odlagališču od 31. 1. 2013 ne smemo več odlagati odpadkov in da smo 6. 3. 2013 dobili odločbo ARSO, v kateri nam zavračajo podaljšanje okoljskega dovoljenja za obratovanje odlagališča, ker nismo predložili ustreznega finančnega jamstva, čeprav je odlagališče Izola eno bolje urejenih odlagališč v Sloveniji. Je eno redkih, ki ima izcedne vode speljane v javno kanalizacijo in naprej na centralno čistilno napravo, in je ekološko povsem neoporečno. Tu se sicer z ARSO glede finančnega jamstva ne strinjamo, saj je po našem mnenju in mnenju nekaterih pravnikov finančno jamstvo v obliki poroštvene izjave upravljavca, kot smo ga predložili, povsem v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov in v njej navedenimi mogočimi oblikami finančnega jamstva. Kljub navedenemu je ARSO vztrajal pri predložitvi bančne garancije, ki pa je ne bi mogli predložiti, saj sami kot javno podjetje nimamo sredstev, s katerimi bi jamčili banki, ki bi nam dala bančno garancijo. Tudi občina kot lastnica ne bi mogla podati jamstva banki, ker v tem primeru ne gre za zadolževanje in tako jamstvo občine ni v skladu z ZFO. In tako je ostala le možnost najeti kredit v višini približno 760.000 EUR, za katerega bi jamčila občina, znesek pa bi nakazali na ministrstvo kot depozit. Žal občina ni bila sposobna jamčiti za tako vsoto, saj bi s tem ogrozila svoje tekoče poslovanje. Celotna višina finančnega jamstva pa je bila izračunana v višini 2.280.000 EUR, kar bi bilo treba zagotoviti v tretjem letu obratovanja.
Kakor koli, odločitev ARSO pomeni, da moramo čim prej poiskati ustreznega prevzemnika za odvoz odpadkov. Seveda se bo ta odločitev odražala tudi na ceni ravnanja z odpadki v občini Izola. Namesto 25-odstotnega dviga bo potreben dvig cen za več kot 90 % zaradi dodatnih stroškov odvoza odpadkov.
Vsekakor problematika odlagališča še ni razrešena, temveč se je šele začela. Po uredbi o odlaganju odpadkov bi morali odlagališče zapreti v treh letih, ne vemo pa, kje bomo dobili sredstva, ker smo s prepovedjo odlaganja izgubili vir financiranja za izvajanje monitoringa in za zapiranje odlagališča, kar smo do zdaj z lahkoto izvajali letno s sredstvi iz občinskega proračuna iz naslova najemnine za infrastrukturo in cene storitve odlaganja odpadkov. Končno bomo morali ob zaprtju odlagališča prav tako predložiti finančno jamstvo, ki ga po pogojih, kot so znani zdaj, ne bomo mogli predložiti, tako kot ga ne moremo danes za delovanje odlagališča. Hkrati pa se bodo odpadki vozili na drugo odlagališče, ker drugega načina odstranjevanja v Sloveniji ni, in bo obremenjevanje okolja z odpadki enako na drugem koncu države, vmes pa bodo okolje dodatno onesnaževali še tovornjaki, ko bodo te odpadke prevažali. Pa razumi, kdor more.
Mehansko-biološka obdelava odpadkov po letu 2015 le še na osmih odlagališčih
Ostanki obdelanih komunalnih odpadkov naj bi se predvidoma po letu 2015 odlagali le še na osmih odlagališčih. Smiselno bi bilo imeti še manj obratov z večjo kapaciteto, ker bi lažje dosegli pričakovano ekonomiko in povzročali manj eksternih okoljskih stroškov. Odlagališče in naprava za mehansko-biološko obdelavo (MBO) sta sicer povsem ločeni napravi, ki sta največkrat, iz logističnih, ekonomskih, okoljskih in drugih razlogov, nameščeni skupaj. Pri pripravi novega Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki je bilo izhodišče tudi zatečeno stanje pri pripravi projektov MBO v posameznih regijah iz veljavnega Operativnega programa za odstranjevanje odpadkov, da bi se zmanjšala količina odloženih biorazgradljivih odpadkov iz leta 2008. Posamezni projekti se že realizirajo s sredstvi EU.
Če ni sežigalnice, odpadki v izvoz
Komunale se srečujejo z izzivi, povezanimi s problematiko sežigalnic oziroma ostankov po MBO odpadkov.
Janko Kramžar, direktor javnega podjetja Snaga, je prepričan: »Kljub vsem ukrepom oziroma ravnanjem, ki so na seznamu zaželenih praks ravnanja z odpadki (preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje) pred energetsko izrabo odpadkov, brez slednje ne bomo dosegli želenih ciljev. To konec koncev potrjujejo tudi uradni podatki Eurostata, evropskega statističnega urada, ki Slovenijo po deležu odpadkov, ki jih recikliramo, uvršča v sam evropski vrh. Kljub urejenemu in dobro delujočemu sistemu reciklaže pa nadpovprečno visok odstotek odpadkov konča na odlagališčih. Količina nastalih odpadkov se je v Sloveniji po letu 2008 sicer začela zmanjševati za okoli dve odstotni točki na leto. Leta 2011 se je v primerjavi z letom poprej količina odloženih komunalnih odpadkov na komunalnih odlagališčih zmanjšala za skoraj četrtino, količina vseh odloženih odpadkov pa za petino. Čeprav se količina odloženih odpadkov zmanjšuje, smo v Sloveniji leta 2011 na komunalnih odlagališčih še vedno odložili skoraj 60 % komunalnih odpadkov in presegli povprečje EU, kjer ta odstotek znaša okoli 40.
Primerjava z naprednejšimi članicami EU kaže, da je glavni razlog pomanjkanje energetske izrabe odpadkov. Po podatkih Eurostata je bila leta 2010 Slovenija na repu držav EU po odstotku komunalnih odpadkov za energetsko izrabo (povprečje 22 %, v Sloveniji smo za energetsko izrabo namenili 1 % odpadkov).
Dejstvo, da naj bi ustrezne objekte za energetsko izrabo financirali in gradili šele v naslednjem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2014–2020, je zelo zaskrbljujoče in edina alternativna rešitev, ki jo vidim, je izvoz odpadkov.«
Franc Cipot, direktor CERO Puconci, odgovarja: »Problematika procesov MBO v Sloveniji je v okviru centrov za ravnanje z odpadki vsekakor povezana z možnostjo izrabe lahkih frakcij, ki se izločijo v procesu MBO komunalnih odpadkov. Te frakcije so primerne predvsem za sežig v pečeh, ki imajo ustrezne dimenzije in zaščito s filtriranjem toplogrednih plinov. V procesu MBO odpadkov je mogoče z dodatnimi analizami pripraviti strukturo lahke frakcije, ki bo skupaj z drugimi gorivi širše uporabna oziroma ne bo zahtevala tako velikih vlaganj, kot so potrebna za sežig teh odpadkov na sežigalnicah. Ker je v Sloveniji vse manj mešanih komunalnih odpadkov in bo rentabilnost novih sežigalnic že tako ali tako vprašljiva, bi bilo smiselno razmišljati o tem, da se več sredstev nameni raziskavam možnosti uporabe lahkih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov kot alternativnih goriv za širšo uporabo, za kar so potrebne ustrezne raziskave. Sicer pa v CEROP, d. o. o., sistem MBO še v celoti ne deluje, ker je na začetku poskusnega obratovanja in konkretnih alternativnih rešitev v tem trenutku ne moremo ponuditi.«
