Dobavna veriga
| Avtorica: mag. Vanesa Čanji |
Na vprašanje, na katerih področjih naj bi bili njihovi dobavitelji bolj trajnostni, Mojca Kodre, strokovnjakinja sistema kakovosti v družbi Atlantic Droga Kolinska, odgovarja, da akcijski načrti obsegajo upravljanje z emisijami in spoštovanjem človekovih pravic. Dobavitelje želijo predvsem izobraziti za izvedbo načrta razogljičenja, saj je dobro sodelovanje »lahko benefit za obe strani«. Za dobavitelje pripravljajo kodeks, v katerega bodo zapisali svoje zahteve in pričakovanja, kodeks pa bo pokrival vse zahteve ESG. V družbi so si določili zahtevne cilje – od tega, da bodo popolnoma opustili uporabo večslojnih sestavljenih folij pri embalaži, že s 1. 1. 2025 bodo zagotovili, da kakav in hrana ne bosta prišla z območij, kjer niso krčili gozdov, predvsem pa bodo še povečali delež reciklatov plastike v proizvodnji pijač.
Lahko najprej predstavite nekaj številk z vidika dobavne verige AG, da si predstavljamo kompleksnost: število, vrednost letnih nabav, razpršenost po trgih …?
Atlantic Grupa je eden vodilnih proizvajalcev hrane in pijače v jugovzhodni Evropi. Imamo 13 sodobnih proizvodnih obratov v 5-ih državah: Slovenija, Hrvaška, Srbija, Severna Makedonija ter Bosna in Hercegovina. Smo pa tudi vodilni distributerji v regiji z 17 distribucijskimi centri, kjer distribuiramo naše izdelke in izdelke principalov do več kot 70.000 prodajnih mest.
Strateški cilji našega podjetja vključujejo vzpostavitev močnih in zaupanja vrednih vezi z dobavitelji. Naša dobavna veriga vključuje surovine in embalažo za naše izdelke, stroje za proizvodnjo, ostalo opremo in tehnične naprave ter različne storitve, ki podpirajo naše poslovanje. Med drugim tudi transport. Vse našteto predstavlja okrog 4.500 dobaviteljev različnih profilov, velikosti in izvora. Torej velike globalne korporacije in lokalne male dobavitelje oziroma pridelovalce, ki nam pogosto prek zapletenih dobavnih verig dobavljajo materiale. Samo v letu 2023 smo kupili 95.460 t surovin organskega izvora in 24.000 t embalažnih materialov.
Katera strateška poslovna področja oskrbujete?
Vsako ima v nabavni verigi svoje specifike. Za poslovno področje KAVA nabavljamo kavo iz oddaljenih tropskih območij. Poslovno področje DELIKATESNI NAMAZI za proizvodnjo namazov koristi kokošje meso, ribe in zelenjavo. Poslovno področje PIJAČE oskrbujemo s surovinami v obliki zelišč, vitaminov in sladkorja. Za poslovno področje SLADKO IN SLANO največ nabavljamo kakav, sladkor in moko. Ne smemo pa pozabiti še na dobavitelje embalažnih materialov, od kartona, PET-a, aluminijastih dozic, fleksibilnih folij itd.
Kako pomemben del je trajnostno upravljanje z dobavitelji v kontekstu celostnega trajnostnega razvoja Atlantic Grupe? Kako ste definirali to pomembnost. Ste uporabili orodje LCA, ekonomske kazalnike ali kako drugače?
Atlantic Grupa si prizadeva graditi tajnostno oskrbovalno verigo v sodelovanju s svojimi dobavitelji, da bi zmanjšali negativni vpliv na okolje in družbo. Gre za zelo kompleksno področje, ki zahteva sodelovanje različnih timov v podjetju. Tako smo v tim vključeni predstavniki nabave, kakovosti, okoljski pooblaščenci in ESG strokovnjaki. Smo živilsko podjetje, zato imamo vzpostavljen strog sistem nadzora naših dobaviteljev s stališča varnosti živil. Že od nekdaj še zdaleč ni samo cena glavno vodilo pri izbiri dobaviteljev. Smo pa ta sistem nadgradili še z okoljskimi in družbenimi kriteriji. Dobavitelje preverjamo po teh merilih in jih na koncu ocenimo. Vsekakor je dobro upravljanje dobaviteljske verige pomembno za dosego naših zavez pri ciljih ESG. Za dosego teh ciljev smo najprej kartirali dobavitelje. Za osnovo smo vzeli izračun emisij obsega 3. Dobili smo uvid, kje v naši verigi in za katere materiale se ustvarja največ emisij. Znanja in izkušnje iz standardov socialne odgovornosti pa so nam podala metodologijo, kako razvrščati dobavitelje po spoštovanju in zaščiti človekovih pravic.
Kaj pa tveganja? Kako ocenjujete tveganja »neupravljanja« trajnostnega razvoja vaše dobaviteljske verige in kako ste prepoznali priložnosti trajnostnega upravljanja?
Neupravljanje z dobaviteljsko verigo je za nas preveliko tveganje. Neupoštevanje trajnostnih načel se lahko odrazi tudi na kakovosti izdelkov in predstavlja tveganje za varnost živil. Zadali smo si ambiciozne cilje ESG, ki jih lahko dosežemo le z dobrim sodelovanjem z dobavitelji. Vendar ne gre samo za tveganje, da ne bomo dosegli naših ciljev, ampak tudi za nove priložnosti, kako razviti nove trajnostne rešitve. Pri tem veliko vlogo odigra razvojni tim, ki z različnimi inovacijami razvija še bolj trajnostne izdelke. Pri surovinah smo že začeli nabavljati bolj trajnostne materiale. Na primer, za nekatere izdelke iz našega portfelja uporabljamo kavo s certifikatom Rainforest Alliance, ki zagotavlja odgovorno upravljanje celotne dobavne verige. Blagovna znamka Argeta kupuje tuno s certifikatom MSC, ki dokazuje trajnostni ribolov. Povečuje nabavo kokoši iz proste reje. Poleg tega pri nekaterih izdelkih s prehodom na sončnično olje ukinjamo uporabo palmine maščobe. Pri embalažnih materialih si prizadevamo biti še bolj uspešni in aktivni, kot to od nas terja zakonodaja. Donat uporablja 100% reciklirane PET plastenke na vseh trgih. Ovijalne in termo skrčljive folije, ki jih uporabljamo, vsebujejo 30 % reciklata. Za številne izdelke uporabljamo FSC certificirano kartonsko in papirno embalažo, ki zagotavlja, da je papir pridobljen iz lesa gozdov, s katerimi se trajnostno gospodari oziroma iz reciklaže.
Razložite še, kakšen pristop ste ubrali glede na kompleksnost dejavnosti in blagovnih znamk Atlantic Grupe – od zgoraj navzdol ali obratno?
Kombiniramo oba pristopa. Na korporativnem nivoju so jasno določene skupne prioritete in zaveze po posameznih ciljih do leta 2023. Znotraj teh okvirjev pa blagovne znamke in poslovni programi potujejo proti tem ciljem z različno hitrostjo. V skladu z možnostmi in priložnostmi, ki niso za vse enake. Imenovali smo odbor za trajnost, ki proces koordinira in bdi nad napredkom, nadzoruje in potrjuje cilje in akcijske načrte. Dodatno spodbujamo posamezna poslovna področja, da dodajo svoje rešitve glede na specifike in izzive, s katerimi se soočajo. Pri razvoju novih izdelkov imamo postavljeno kontrolno listo ESG, ki omogoča preverjanje, v kolikšni meri so upoštevani ESG standardi in skladnost z našimi zavezami. Tako se lahko zgodi, da se med samim razvojem novega izdelka odprejo nove priložnosti, ki pripomorejo k izboljšanju KPI-jev.
S katerimi ključnimi kazalniki ocenjujete svoje dobavitelje? Dajete prednost okoljskim kazalnikom ali vključujete tudi družbene in upravljavske? Sprašujete bolj po sistemskih vidikih, ali tudi po konkretnih vrednostih?
Za dobavitelje pripravljamo kodeks, ki ga bomo kmalu razposlali v podpis, z njim pa bomo lahko še bolje specificirali naše zahteve in pričakovanja. Predstavljal bo tudi dodatno osnovo za ocenjevanje. Kodeks v pripravi pokriva vse tri vidike ESG in se veže na našo trajnostno strategijo. Pri ocenjevanju skušamo uravnotežiti vse vidike trajnostnega razvoja, kakovosti in komercialnih pogojev. Zaenkrat sprašujemo le po sistemskih vidikih na področju ESG, si bomo pa na osnovi kartiranja zadali konkretne akcijske plane po posameznih skupinah in spraševali dobavitelje po konkretnih vrednostih.
Je proces ocenjevanja dobaviteljev postopen? Kakšne etape ste si zastavili?
Proces je postopen, tako da se neprestano razvija. Imamo vzpostavljen visoko razvit sistem zagotavljanja varnosti živil. Že pred začetkom sodelovanja se pregledajo dobaviteljevi certifikati, specifikacije, izjave in odgovori na naš vprašalnik, ki pokriva tudi ESG. Ta vprašalnik se točkuje in je osnova za nadaljnje postopanje. Večinoma v obliki presoj dobaviteljev. Se pa proces razvija z dodajanjem novih zahtev in z upoštevanjem večjega števila kriterijev. Tudi z vključevanjem večjega števila strokovnjakov v pregled dobavitelja. Pričakujemo, da bo sčasoma upoštevanje kodeksa in akcijskega plana, s katerim bi obvezali dobavitelje za dosego merljivih ciljev, dodaten kriterij ocenjevanja in presojanja.
Na katerih področjih želite, da vaši dobavitelji postanejo bolj trajnostni? Boste dobavitelje tudi izločali, če bi prišlo do neizpolnjevanja ESG kriterijev? Ali obratno: so ESG kriteriji lahko tudi benefit za dobavitelje?
Zaenkrat akcijski načrti obsegajo upravljanje z emisijami in spoštovanje človekovih pravic vseh vpletenih v verigi. Zagotovo bomo na začetku pristopali mehkejše in ne z večjimi sankcijami. Kot vodilni v regiji čutimo obvezo, da najprej izobrazimo dobavitelje in jim omogočimo ustrezno znanje in kompetence, da bodo tudi oni lahko pristopili uspešno k načrtu razogličenja. Dobro sodelovanje je tako lahko benefit za obe strani.
Kako pomemben vidik je pri tem informatizacija podatkov?
Digitalizacija je v tem procesu ključna. Aktivno iščemo rešitev, ki bi jo implementirali še v tem letu, da bi lahko čim več stvari digitalizirali, saj gre za zelo širok nabor kazalnikov in podatkov. Zaradi velikega števila dobaviteljev gre za časovno potratno obdelavo in moramo iskati rešitve, kako si olajšati delo. Digitalizacija je pomembna tudi zaradi same transparentnosti in sledljivosti podatkov.
Kje imate največje izzive? Katere dosežke bi izpostavili – zakaj se »splača« vlagati napore v trajnostno upravljanje z dobavitelji?
Izzivov je precej. Gotovo eden večjih je pridobivanje podatkov.
Že naslednje leto bomo dolžni po uredbi o deforestaciji zagotavljati sledljivost za nekatere surovine. Med drugim za kavo in kakav do same plantaže. Na to se že intenzivno pripravljamo in brez intenzivnega sodelovanja z dobavitelji ne bo šlo. Sploh na začetku, dokler se ne vzpostavi učinkovit sistem. Rešitve za naše izzive vidimo predvsem v partnerstvu. Dober primer je Donat, ki je skupaj z dobaviteljem Alpla uresničil projekt popolnega kroženja z organiziranim sortiranjem zelenih plastenk, ki se predelajo v rPET. S tem smo si zagotovili zadostne količine rPET predform, ki jih uporabljamo za napihovanje embalaže za polnjenje Donata.
Morda kakšna posebna rešitev s tega področja?
Seveda, ponosni smo na projekt razvoja reciklabilne folje brez aluminija in na osnovi bioplastike, ki nadomešča uveljavljeno kompozitno folijo za kavo. Naši tehnologi za embalažo so intenzivno sodelovali z dobaviteljem pri razvoju materialov in tako lahko potrošniku že nudimo nekatere kavne izdelke Barcaffé v reciklabilni foliji.
Kaj želite doseči npr. v 10 letih na področju dobavne verige? Imate v mislih nove zakonodajne zahteve s tega področja, vas motivirajo lastni trajnostni cilji ali kaj drugega?
Določene zahteve pred nas postavlja zakonodaja. Tako bomo na primer obvezni povečati delež reciklirane plastike pri proizvodnji pijač, ki jih dajemo na trg v plastični embalaži. Zahteva se uvaja od leta 2025. Dodatno nas naše trajnostne zaveze, ki so trenutno definirane do leta 2030, motivirajo, da uvajamo reciklirano plastiko tudi pri materialih, ki jih zakonodaja ne doseže, razne ovijalne folije in podobno. Drugi naš cilj je, da bi do leta 2030 popolnoma opustili uporabo večslojnih sestavljenih folij, ki jih ni mogoče reciklirati. Čeprav imamo teh v skupni strukturi materialov le slabih 7 % in se cilj sliši enostavno dosegljiv, pa ni. Zahteva večje prilagoditve v tehnoloških procesih ter izboljšavo materialov od dobaviteljev, kar je povezano z večjimi investicijami in stroški. Glede na zahteve zakonodaje bomo s 1.1.2025 zagotovili, da bodo surovine, kot sta kakav in kava, za evropski trg dokazano prišle z območij, kjer se za potrebe pridelave surovin niso krčili gozdovi.
Za obdobje ob 2025 do 2030 pripravljamo tudi načrt zmanjševanja emisij v nabavni verigi. Skladno s Pariškim sporazumom smo pred velikim izzivom zmanjšanja emisij do leta 2030 za 42%. Čaka nas še veliko dela, da bi identificirali vse vzvode in izdelali pristope, kako bomo z našimi dobavitelji to dosegli.
