Nestlé daje embalaži strateško prednost – EOL 60

Kakšna je vaša vloga na sedežu podjetja Nestlé?
V bistvu nastavitev smeri strategij, kako naj Nestlé izvaja električni inženiring in inženiring avtomatizacije po celem svetu. Ne razvijamo točno določenih rešitev, temveč razne metode za Nestléjeve oddelke, saj je Nestlé na tržni ravni sestavljen iz številnih različnih operativnih podjetij, ki na koncu sama odločajo, kako bodo izvajala standarde, ki jih od njih zahtevamo. Če imajo določene lokalne predpise ali finančne razloge za drugačno rešitev pri določenem projektu, potem ima seveda to prednost. Vendar osnovni koncept inženiringa pripravimo na sedežu podjetja v Švici.

Glede na to, da nekatera druga podjetja, kot so Procter & Gamble, Frito-Lay in SAB Miller, že nekaj časa promovirajo sprejem PackML in prednosti njegove uporabe, je vprašanje, zakaj je to pri Nestléju trajalo toliko časa, povsem na mestu.
Res je. Vendar, če se nismo posebej izpostavljali, še ne pomeni, da se sploh nismo vključevali. Tako se tudi imena nekaterih naših zaposlenih pojavljajo v dokumentih, ki jih je pripravljala OMAC Packaging Workgroup (delovna skupina za področje embalaže Organizacije za avtomatizacijo in kontrolo strojev). Kar ste verjetno pogrešali, je udeležba Nestléjeve centralne enote, za kar pa sta dva razloga. Prvi je ta, da na sedežu podjetja do sedaj nismo imeli zaposlenih primernih kadrov, ki bi se s tem ukvarjali, sedaj pa jih imamo. Tudi v svoji skupini imam nekaj embalažnih inženirjev, inženirjev za avtomatizacijo embalaže. Drugi razlog pa je ta, da je Nestlé na nek način kot letalonosilka; svoje smeri ne spremeni tako hitro in z lahkoto, ampak ko jo, se je ne ustavi. Tako je nekaj časa trajalo, da je Nestlé ugotovil prednosti uporabe PackML in začel delovati v to smer, tudi s podporo centralne enote.

Zanimivo je, da govorite o novih zaposlovanjih, ko vsepovsod drugje poslušamo le o odpuščanjih na tem področju. Kot kaže, se upirate trendom.
Verjetno res. Upiramo se tudi internim trendom, saj se Nestlé do sedaj ni ukvarjal s proizvodnimi procesi. Smo strokovnjaki na področju avtomatizacije procesa in izvajamo kontrolo PID za procesno opremo. Do sedaj so bili recepti naših izdelkov in način, kako je izdelek narejen, ključni dejavnik za razlikovanje od drugih proizvodov. Embalaža je druga zgodba. Prepustili smo jo skupini za inženiring embalaže, vendar se ta osredotoča predvsem na njen dizajn, uporabo materialov, kako se bo embalaža odpirala in zapirala ter tako naprej. Tako določijo dizajn. Nato pa se posvetujemo, kdo bi to lahko izdelal. S takšnim načinom delovanja so bile embalažne operacije oblikovane s strani proizvajalcev originalne opreme. Nato smo najeli zunanjega integratorja, ki je vse te različne stroje proizvajalcev originalne opreme povezal v embalažno proizvodno linijo.

In kaj se je spremenilo?
Spoznali smo, da za bolj učinkovito linijo in zmanjševanje stroškov dejansko moramo sodelovati bolj aktivno in direktno pri definiranju strojev proizvajalcev originalne opreme, tako da kljubujemo trendom tudi na tem področju. Ustvarjamo ekipo, ki bo lahko proizvajalce originalne opreme usmerjala in dajala določene specifikacije o avtomatizaciji embalažnih sistemov. Do sedaj tega nismo počeli.

Ali poseg v oblikovanje mehanizmov oziroma narekovanje kontrolnih preferenc proizvajalcem originalne opreme ne prinaša tudi slabosti?
Popolnoma se strinjam. Razumeti pa morate, da Nestlé že več kot trideset let sodeluje s podjetjem za avtomatizacijo Rockwell Automation na področju avtomatizacije procesov, vendar jih do sedaj nismo vpeljevali v embalažne proizvodne linije. Tako so preko skupine za inženiring embalaže, ki jo sestavljajo oblikovalci in ne operacijski inženirji, prišle naše specifikacije za avtomatizacijo v roke proizvajalcev originalne opreme po celem svetu, ti pa so predvidevali, da so le-te Rockwellove. Zato so nekateri, ne vsi, rekli, da to razumejo in da bodo uporabljali Rockwell, vendar nas bo stalo dvakrat več in da nam potem ne morejo več zagotavljati uspešnosti. Tako so reagirali, ne zato, ker bi bilo z Rockwellovimi tehnološkimi kompetencami kaj narobe, ampak zato, ker so embalažni stroji proizvajalcev originalne opreme že prilagojeni drugačnim načinom kontrole in jih sedaj mi prosimo, da opustijo nekaj, kar so razvijali in nadgrajevali.

Kako bi opisali Nestléjev nov pristop, kar se tiče nadzornih platform?
Radi bi izpostavili, da kar se tiče procesov, kjer smo mi lastniki tehnologije, ostajamo dogmatični glede tega, koga bomo izbrali za avtomatizacijo procesov in kako bo uporabljena. Na embalažnem področju pa strojno opremo izdelujejo proizvajalci originalne opreme in ne mi. Sedaj jih spodbujamo k uporabi mednarodnega standarda PackML, saj bi nam njegova implementacija omogočila dve stvari. Prvič, stroje enega našega proizvajalca bi lahko povezali s strojem drugega v eni izmed proizvodnih linij za embalažo. Druga zadeva pa je ta, da bi imeli na takšen način boljši vpogled in več informacij o naših embalažnih linijah. Odobrili smo več različnih krmilnikov z zmožnostjo programiranja, ki jih lahko uporabijo, saj oni bolje vedo, kako izdelati embalažno strojno opremo in vedo, katera rešitev je najboljša – Rockwellova, Siemensova, B&R-ova ali Schneiderjeva. Vendar pa mora biti vanjo implementiran model PackML. Naš cilj je predvsem izogniti se ogromnim stroškom integracije in sistemom, ki nam ne omogočajo vnosa pripravljenih podatkov v sisteme za upravljanje proizvodnje.

Razvijate sami sistem za upravljanje proizvodnje ali ga razvijejo ponudniki?
Oboji po malem. Naši dobavitelji sistemov za upravljanje proizvodnje so Siemens, Rockwell in Wonderware. Njihove rešitve smo prilagodili našim potrebam, saj obstajajo določeni kazalniki uspešnosti, ki jim želimo slediti na točno določen način. Tam, kjer so rešitve predvsem njihove, smo prilagodili Nestléjevim potrebam.

Omenili ste boljši vpogled. Je ta danes bolj pomemben kot včasih?
Pomembno nam je, da dobimo boljši vpogled v naše embalažne operacije. Naše rešitve sistemov za upravljanje proizvodnje so prilagojene avtomatizaciji procesov. Sedaj so te rešitve ustaljene in v njih vidimo koristi, ki smo jih s tem pridobili. Tako bi radi videli tudi dodatne koristi na področju proizvodnje, zato bi te rešitve uporabili tudi na področju embalaže.

Kako se na vse to odzivajo proizvajalci originalne opreme?
Odzivi so deljeni. Nekateri so sprejeli naše napotke in se na vso moč trudijo ugoditi našim zahtevam, nekateri pa se temu upirajo. Eno izmed sporočil je, da PackML prinaša proizvajalcem originalne opreme izredne koristi. Ena izmed njih je, da z njegovo uporabo ni več potrebno deliti intelektualne lastnine med integratorji po svetu in pa konec koncev tudi z nami ne. Ni nam potrebno vedeti podrobnosti o uporabljenem programiranju, ali uporabljajo lestvično logiko ali funkcijske diagrame. Vse, kar potrebujemo, sta označba (PackTag) in lokacija, kje v modelu stanja (State Model) se nahajamo.

Povejte nam nekaj o tej vaši predstavitveni različici.
To je pilotna aplikacija s številnimi ključnimi tehnološkimi dobavitelji. Tako jim ponujamo standardne specifikacije, kako implementirati model PackML, na simulaciji embalažnega stroja. Razvijamo tudi svoj komunikacijski protokol, ki sicer temelji na Weihenstephanerjevem, ki od sestavnih delov vsakega tehnološkega dobavitelja zahteva, da medsebojno komunicirajo o svojem stanju. To komunikacijo bi radi vzpostavili brez dodatnega logičnega krmilnika z zmožnostjo programiranja, s pravilno implementacijo PackML in pravilno uporabo komunikacijskega protokola. Simulacija se je izkazala za uspešno, zato bomo nadaljevali in vztrajali. Našli smo pomanjkljivosti, zato bomo še sodelovali z OMAC in poskušali ugotoviti načine, kako te pomanjkljivosti odpraviti oziroma pripraviti napotke, vodila za standard, da bodo uporabniki na te pomanjkljivosti bolj pozorni.

Kaj to pomeni za Nestléjevo poslovanje?
S tem bomo lahko zapisali podrobne specifikacije o tem, kako implementirati PackML, ki se jih bo nato dalo posredovati proizvajalcem originalne opreme. Tako bodo točno vedeli, katere specifične označbe potrebujemo v svojem sistemu. Razumeli bodo, kaj mislimo, ko bomo rekli, da smo v določenem modelu stanja. Lažja bo komunikacija. Točno določena strojna oprema ne bo potrebna, proizvajalci jo bodo lahko izbrali sami. Dokler njihovi mehanizmi delujejo, kot je treba, in so implementirani tako, da se lahko horizontalno integrirajo z ostalimi mehanizmi in drugimi komponentami v embalažni liniji ter omogočajo sistem za upravljanje proizvodnje.

Vse te koristi se tičejo le embalažne strojne opreme proizvajalcev originalne opreme. Kaj pa so vsakdanje operacijske pridobitve, ki se tičejo produktivnosti, učinkovitosti in boljše izrabe sredstev?
Boljši vpogled v operacije pakiranja in sposobnost povezave teh operacij s sistemi za upravljanje proizvodnje bosta prinesla tudi pridobitve na področju produktivnosti. Kar se tiče učinkovitosti in boljše izrabe sredstev, se tudi to lahko le izboljša, saj nam model stanja omogoča boljše načine za reševanje napak ter boljše možnosti za usposabljanje osebja.

Kakšne načrte imate kot novopečeni sopredsednik OMAC Packaging Workgroup?
Ena izmed ključnih stvari, ki manjkajo, je definitivno komunikacijski protokol. Imamo definicije označb in modelov stanja, nimamo pa načina za konsistentno komunikacijo med njimi. Potrebujemo popolno strategijo za komunikacijo stroj-stroj in komunikacijo s sistemi za upravljanje proizvodnje. Tudi glede tehničnih podatkov, povezanih s PackML.
Mislim, da bi zelo pomagalo, če bi bolj točno določili, kako razlagati te označbe in kaj pomenijo. To bi pomenilo tudi doslednejšo uporabo s strani proizvajalcev originalne opreme. Menim tudi, da bi pri OMAC Packaging Workgroup morali bolj poudariti in definirati prednosti, ki jih prinaša PackML proizvajalcem originalne opreme.

Reprinted with permission from Packaging World Magazine/Ponovno natisnjeno z dovoljenjem Packaging World Magazine