Nesporazumi ostajajo, zagate se kopičijo

Komisija za embalažo in odpadno embalažo, ki se je po več letih končno sestala na Ministrstvu za okolje in prostor, naj bi se opredelila glede Navodil o razvrščanju komunalne (KOE) in nekomunalne (NKOE) embalaže. Dejansko naj bi sestanek pomagal odpraviti nesporazume in nejasnosti v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Ali se je to zgodilo?
Ne. Obravnavali smo sicer Navodila o razvrščanju komunalne (KOE) in nekomunalne (NKOE) embalaže pri izvajalcih javne službe ravnanja z odpadki, a v razpravi se je izkazalo, da razdelitev KOE / NKOE, ki izhaja iz principa povzročitelja odpadne embalaže, ni najboljša. Interseroh zagovarja stališče, da bi bilo potrebno ločitev KOE/NKOE bistveno poenostaviti predvsem z vidika masnih tokov oziroma glede na to, katera embalaža se zbira prek klasičnih zbiralcev (velika industrija in trgovina) in katera se zbira preko javnega sektorja (mala obrt, trgovina, ustanove in gospodinjstva). Po našem mnenju bi se zelo približali dejanskemu stanju pri masnih tokovih odpadne embalaže, če bi kot KOE definirali vso prodajno embalažo. Izjema so 200 l kovinski sodi in več kot 20 kg papirne vreče iz sestavljenih materialov. Skoraj vsa prodajna embalaža se namreč zbere prek izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki (IJS). Kot NKOE pa bi opredelili vso sekundarno in transportno embalažo, saj se skoraj vsa ta embalaža zbere v veliki industriji in trgovini.

Toda na komisiji je bilo opozorjeno, da bi morali imeti obe družbi, Interseroh in Slopak, sklenjeni pogodbe o prevzemanju odpadne embalaže z izvajalci javnih storitev (IJS). Slopak nima sklenjenih pogodb s sedmimi, Interseroh pa z 49 izvajalci. Zakaj ni pogodb? Minister napoveduje sankcije, če družbi ne bosta imeli podpisanih pogodb in ne bosta prevzemali takšnega deleža odpadne embalaže, kot je predpisalo Ministrstvo na osnovi Uredbe. Zakaj se predpisa ne upošteva? Ali se lahko zgodi, da bo družba izgubila okoljevarstveno dovoljenje?
Interseroh se ne izogiba svojim obveznostim glede prevzemanja odpadne embalaže pri IJS. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je bilo v letu 2009 pri IJS zbrane in prevzete 46.000 do 47.000 ton embalaže. Od tega jo je Interseroh prevzel približno 6.200 ton, kar znaša 12,7 do 13, 4 % vse embalaže prevzete pri IJS. Pomembno je torej poudariti, da zavezanci, ki so v sistemu Interseroha, dajo na trg približno 7 % komunalne odpadne embalaže, od tega smo je mi pobrali 13 %, kar je več, kot je bil naš delež po izračunih MOP. Seveda pa je za zagotovitev prevzemanja po deležih potreben več kot zgolj matematični izračun deležev še posebej, če je ta pripravljen na napačni osnovi. Najprej bi bilo potrebno zagotoviti enakopravnost družb, ki prevzemajo odpadno embalažo pri IJS, in sicer tako, da se za IJS določijo enotni minimalni standardi priprave odpadne embalaže, da se ločijo masni in finančni tokovi KOE od masnih in finančnih tokov NKOE ter da se vzpostavi nadzor nad kakovostjo oddane oziroma prevzete odpadne embalaže. Prav tako je potreben sprotni nadzor nad količinami, ki jih prevzema posamezna družba.

Toda MOP je deleže predpisal in zahteva uresničitev predpisa.
MOP z vztrajanjem pri nepravilnem izračunu deležev in brez celovite ureditve prevzemanja KOE pri IJS vzpostavlja neenakopravnost posameznih družb na trgu. Posamezni družbi vsiljuje prevzemanje stroškov, na katere družba nima vpliva oziroma niso upravičeni, kar družbi povzroča gospodarsko škodo. To je tako z ustavnega vidika kot iz vidika preprečevanja oviranja proste konkurence na trgu nezakonito.
Naše mnenje in tudi pravno mnenje, ki smo ga pridobili, to potrjuje. Ministrstvo za okolje in prostor ne more vzeti družbi okoljevarstvenega dovoljenja, če ne zagotovi ustreznih normativnih in organizacijskih pogojev za enakopravno delovanje družb. Prav tako je treba zagotoviti, da družbe in s tem zavezanci nosijo le upravičene stroške zbiranja in predelave odpadne embalaže.

In kje so vzroki, da niso podpisane pogodbe z izvajalci javnih storitev? Ali zato, ker Interseroh nasprotuje prevzemanju odpadne komunalne embalaže po deležih? Ali predvsem zaradi vaše ocene, da oddajanje embalaže ni racionalno in optimalno?
Načeloma Interseroh ne nasprotuje prevzemanju po deležih. Toda prepričani smo, da je sistem, ko naj bi vsaka družba za ravnanje z odpadno embalažo prevzemala pri vsaki IJS, neoptimalen. Stroškovno in z vidika povečevanja deležev pobrane odpadne embalaže ter okoljske odgovornosti pa je neučinkovit.
Niti Slopak niti Interseroh nimata podpisanih pogodb z vsemi IJS ravnanja z odpadkov v deležih, kot jih je določilo MOP. IJS, ki so zadovoljni s sodelovanjem z družbo Interseroh, ne želijo podpisati pogodbe z družbo Slopak in obratno. Večina IJS, ki sodelujejo s Slopakom, ne želi sprejeti pogojev oddaje odpadne embalaže, ki smo jih pripravili na Interserohu. Te IJS tako ne pristajajo na minimalne standarde oddaje odpadne embalaže, ki zagotavljajo, da družba in s tem zavezanci nosijo le upravičene stroške v zvezi z zbiranjem in predelavo odpadne embalaže. Naj navedem samo en primer. Z vidika stroškov in obremenjevanja okolja se nam zdi nedopustno, da se embalaža na razdaljah več 10 km prevaža v 7 m3 zbirnih kontejnerjih, kot to zahtevajo posamezne IJS, namesto v 35 m3 zbirnih kontejnerjih, kot smo predlagali na Interserohu.

Toda problem ni samo v tem.
Ni problem samo v Interserohu, saj očitno sistem prevzemanja po deležih ni zaživel niti pri komunalnih podjetjih, niti pri družbah in niti pri pod-izvajalcih. Na trgu se namreč uveljavlja praksa, da posamezni IJS odpadno embalažo v celoti (in ne po posameznih deležih) oddajajo eni družbi za ravnanje z odpadno embalažo oziroma odpadno električno in elektronsko opremo oddajo enemu nosilcu skupne sheme. Enako velja za druge sheme. Takšna rešitev je za IJS bolj praktična in ustreznejša, saj pomeni, da imajo za več skupin zbranih odpadnih produktov samo enega prevzemnika. Tako se zmanjša administriranje in vodenje evidenc pri IJS. Rešil bi se problem različnih kontejnerjev, saj se družba oziroma shema po lastni presoji odloča, katerega izvajalca/prevoznika bo angažiral za prevzem. Vzpostavilo bi se tudi boljše operativno sodelovanje med IJS in shemo/družbo, ki bi vodilo predvsem k dogovarjanju o ukrepih za povečevanje količin in kvalitete zbrane embalaže ali OEEO iz gospodinjstev.
Namesto izračunavanja deležev za družbe za ravnanje z odpadno embalažo bi bilo po zaključenem koledarskem letu smiselno preveriti dejansko skupno prevzeto količino in teritorialno prisotnost posameznih družb ravnanja z odpadno embalažo oz. nosilcev skupnih shem ravnanja z odpadki. Opraviti bi morali izravnavo količin presežkov ali primanjkljajev zbranih količin posamezne družbe glede na dejanski tržni delež v tistem letu in to prenesti v prihodnje oziroma tekoče koledarsko leto.

Kaj bi morali spremeniti v delu IJS, da bi bile evidence pri zbiranju odpadne embalaže natančnejše? Za katere standarde priprave zbranih ločenih frakcij embalaže pri IJS se zavzemate?
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo v okviru izvajanja javne službe ravnanja z odpadki IJS prepoveduje prevzemati NKOE, z izjemo ustanov in gostinskih obratov. Lahko pa IJS nekomunalno odpadno embalažo zbirajo, in sicer na podlagi ločenih pogodb s povzročitelji, pri katerih, kot posledica njihovih poslovnih dejavnosti, embalaža nastaja in na podlagi pogodb z družbo za ravnanje z odpadno embalažo o prevzemanju tako zbrane odpadne embalaže.

Kako bi lahko dosegli dosledno ločitev sistema zbiranja odpadne embalaže iz gospodinjstev in gospodarstva pri IJS? V čem vidite pomen Navodila o razvrščanju komunalne (KOE) in nekomunalne (NKOE) odpadne embalaže in vodenju ločenih evidenc?
Da bi lahko vzpostavili ločeno evidenco, bi morali izvajalci javnih služb uvesti register povzročiteljev. Z vsakim bi morali skleniti ločeno pogodbo in mu glede na količino nastale odpadne embalaže določiti ustrezno velikost kontejnerja za zbiranje odpadne embalaže
Navodilo je pomoč IJS, da bi vzpostavili pravilne evidence. To bi tudi MOP-u omogočilo poročanje o pravilnih količinah zbrane embalaže iz gospodinjstev Evropski komisiji. Navodilo je prvi temelj v smeri popolne ločitve sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, od sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek.

Toda navodil komisija za embalažo in odpadno embalažo ni sprejela. Kaj bi moral prednostno storiti MOP na področju ravnanja z odpadno embalažo?
Trenutno vidimo tri ključne ovire za učinkovitejši sistem zbiranja odpadne embalaže iz gospodinjstev: neprimernost zbiranja odpadne embalaže v gospodinjstvih po sistemu ekoloških otokov, zakonsko neurejenost ali podhranjenost sistema ter to, da sistem ravnanja s KOE ni ločen od sistema ravnanja z NKOE.
Infrastruktura, ki je namenjena ločenemu zbiranju odpadne embalaže v gospodinjstvih, ni več ustrezna, saj temelji zgolj na okoljski osveščenosti posameznikov in premalo na razpoložljivosti zbirne opreme.
Ta bi naj omogočala, da bi imela gospodinjstva možnost izločanja odpadne embalaže v tistem trenutku, ko ta v gospodinjstvu nastane.
Zakonska podhranjenost sistema ravnanja z odpadno embalažo omogoča zlorabo sredstev, zbranih za ravnanje s KOE. Iz teh sredstev se financira zbiranje NKOE. Družbam za ravnanje z odpadno embalažo onemogoča, da bi delovale pod enakimi konkurenčnimi pogoji. Prav tako družbe nimajo ustreznih ciljev glede količin KOE, ki jo morajo prevzeti od IJS. Ker sistem ravnanja s KOE ni ločen od sistema ravnanja z NKOE, je družbam omogočeno, da prelivajo sredstva, zbrana za ravnanje s KOE, v zbiranje NKOE.
Kot prednostne naloge na področju sistema ravnanja z odpadno embalažo na Interserohu predlagamo, da se v Sloveniji vzpostavi sistem, ki je podoben nemškemu. Tam zavezanci financirajo infrastrukturo in zbiranje odpadne embalaže iz gospodinjstev, kar je tudi priporočilo Računskega sodišča. Ministrstvo bi moralo torej uvesti sistem, ki bi zavezancem in družbam nalagal obveznost zagotavljanja infrastrukture in zbiranja. Toda ne tako, da se ti stroški pavšalno plačujejo izvajalcem javnih služb, temveč da se zaradi optimizacije stroškov zbiranja tudi v tem segmentu uvedejo tržne komponente.