NEPN zagovarja investicijski cikel v razvoj visokih tehnologij – EOL 147

Prvi osnutek je Ministrstvo za infrastrukturo predstavilo decembra 2018 in zanj je Slovenija med vsemi članicami EU od Evropske fundacije za podnebje prejela najnižjo oceno. Ta osnutek je konzorcij pod vodstvom Inštituta Jožef Stefan pripravil na podlagi že prej sprejetih strateških dokumentih. Hkrati je Ministrstvo za infrastrukturo konec leta 2018 začelo postopek celovite presoje vplivov na okolje, pri čemer je za tehnično pomoč v okviru Programa EU za podporo strukturnim reformam zaprosilo Evropsko komisijo za tehnično pomoč pri pripravi okoljskega poročila. Postopek izbire pripravljavca je neodvisno vodila Komisija ter julija 2019 podpisala pogodbo za pripravo osnutka okoljskega poročila s konzorcijem institucij: Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo (vodja), ZaVita, svetovanje, d. o. o., in STRITIH, svetovanje za trajnostni razvoj, d.o.o.

Pripravo okoljskega poročila smo začeli z vsebinjenjem na podlagi osnutka NEPN verzija 4.0, ki je bil že bistveno dopolnjen glede na osnutek objavljen decembra 2018. V procesu vsebinjenja smo pripravili pregled potencialnih vplivov na okolje in seznam okoljskih ciljev, glede na katere naj bi se opravljala celovita presoja. Te cilje smo predstavili na posvetu z deležniki 11. in 12. septembra. Udeležilo se ga je 128 udeležencev, zaradi česar je bil izveden v dveh delih. Na posvetu in kasneje po elektronski pošti smo zbrali pripombe in predloge deležnikov. Pripombe so se nanašale tako na vsebinjenje za okoljsko poročilo kot tudi neposredno na dopolnjen osnutek NEPN. Pripombe, ki so se nanašale neposredno na dopolnjen osnutek NEPN, so bile posredovane izdelovalcu dopolnjenega osnutka NEPN. Njihova stališča do pripomb so bila prav tako vključena v spremni dokument poročila o vsebinjenju. Osnutek vsebinjenja je bil dopolnjen oz. spremenjen v skladu z oblikovanimi stališči do pripomb, zbranih na vse tri opisane načine. Poročilo o vsebinjenju smo predstavili zainteresirani javnosti na posvetovanju 24. oktobra.

Za vsebino okoljskega poročila je pomembno, da smo sektorskim okoljskim ciljem, na katere zahteva presojo Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje, dodali tudi širši cilj trajnostnega razvoja: »Stabilno gospodarsko in družbeno okolje« s podcilji: Gospodarska stabilnost, zmanjšani negativni vplivi na družbeno okolje zaradi opuščanja proizvodnje električne energije iz premoga, razvit pristop za naslavljanje problema energetske revščine kot je zahtevano v Direktivi (EU) 2018/199, krožno gospodarstvo kot ključen dejavnik pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in ustvarjanju konkurenčne industrije EU, razvita ustrezna infrastruktura pametnih omrežij in medsebojne povezave, konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor, in energetska in podnebna pismenost. Pri določanju ciljev smo izhajali iz zakonodaje in strateških dokumentov Slovenije (Strategija razvoja Slovenije do 2030) ter mednarodnih konvencij (Pariški dogovor), zakonodaje in strategij EU (Okvirna direktiva o vodah, Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo), v nekaj primerih pa tudi iz Priporočil Komisije Sloveniji glede NEPN z 18. 6. 2019.

Sprejemljivi ambicioznejši scenariji, a z omilitvenimi ukrepi

Po določitvi vsebine in okoljskih ciljev smo osnutek okoljskega poročila predstavili 13. novembra 2019, pri čemer smo že upoštevali naslednjo verzijo osnutka NEPN 4.1. Pri tem smo ločeno vrednotili vsakega od štirih scenarijev NEPN: 1. obstoječi ukrepi, 2. dodatni ukrepi, 3. ambicioznejši dodatni ukrepi in 4. predlog Evropske komisije (Priporočila iz junija 2019). Za prva dva scenarije se je izkazalo, da sta povsem nesprejemljiva, saj bi imela uničujoč oziroma bistven negativen vpliv na doseganje podnebnih ciljev in ciljev trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in ohranjanja narave.

Ambicioznejša scenarija pa naj bi bila pogojno sprejemljiva, če bi se omilili negativni vplivi na naravo in stanje površinskih voda. Predvideni negativni vplivi so bili povezani predvsem z načrti za izgradnjo hidroelektrarne Mokrice in verige elektrarn na srednji Savi. Predlagani NEPN bi bil tako sprejemljiv le, če bi za te elektrarne zagotovili izjemo od upoštevanja ciljev evropske vodne direktive in Zakona o vodah in predhodno izvedli učinkovite izravnalne ukrepe za prizadeta območja Natura 2000 ob uveljavitvi prevlade javnega interesa.

V poročilu smo glede na druge okoljske cilje predlagali še vrsto drugih podrobnejših omilitvenih ukrepov, s katerimi bi zagotovili nebistven vpliv NEPN na okolje pri dveh ambicioznejših scenarijih. Čeprav je bilo v javnost najbolj izpostavljeno vprašanje gradnje hidroelektrarn, ki so se izkazale za okoljsko nesprejemljive, ob tem ko bi zelo malo prispevale k povečanju deleža obnovljivih virov v končni rabi energije, je po mnenju pripravljavcev okoljskega poročila v naslednjih desetih letih ključno vprašanje, kaj se bo zgodilo s porabo in viri energije v prometu.

Raba uvoženih fosilnih goriv v prometu namreč povzroča največji delež emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Čimprej je treba resno pristopiti tudi k omejevanju cestnega tovornega prometa z: intenziviranjem spodbujanja in omogočanja krožnega gospodarstva, digitalizacije in izboljšanja logistike, hitrejšim umeščanjem in izboljšavami železniškega omrežja, ki bodo omogočale še večji premik tovornega prometa iz cest na železnice (kot ključni projekt na tem mestu izpostavljamo Ljubljansko železniško vozlišče, ki po izgradnji II. tira predstavlja naslednje ozko grlo v pretočnosti železniškega prometa, zato je njegova čim hitrejša izvedba nujna), spodbujanjem prehoda tovornega prometa na železnico (železniški tovorni tranzit Italija‒Madžarska), omejevanjem širitve obstoječih avtocest ter reformami davčne politike glede vračila trošarin na gorivo. Pri osebnem prevozu je rabo fosilnih goriv mogoče znižati z s povečanjem deleža javnega prevoza, peš hoje in kolesarjenja ter z uvajanjem električnih vozil. Zaradi tega so predlagani ključni omilitveni ukrepi povezani s povečanjem investicij v železnice, javni prevoz in lokalno trajnostno mobilnost vsaj v skladu z že sprejeto Strategijo razvoja prometa do leta 2030.

Na področju obnovljivih virov energije se kažejo konflikti med okoljskimi cilji povečevanja deleža OVE v končni rabi energije in okoljskimi cilji ohranjanje narave, dobrega stanja voda, varovanje zdravja in drugimi. To je v Sloveniji posledica več dejavnikov, kot so: omejeni tehnični potencial, obseg varstvenih omejitev (npr. območij varstva narave, pa tudi bližine naselij, ki so v Sloveniji zelo razpršena), pomanjkanja strateškega načrtovanja OVE in težav v komunikaciji med različnimi sektorji in strokami. Kot omilitvene ukrepov za štiri ključne vrste OVE (hidro, veter, geotermalna, sonce) smo predlagali izdelavo Študij ranljivosti in primernosti za opredelitev optimalnih in nekonfliktnih lokacij za umeščanje elektrarn, ki na podlagi multikriterijske analize različnih dejavnikov na območju celotne Slovenije določi primerna, družbeno sprejemljiva in nekonfliktna območja ter pogoje za umeščanje elektrarn. Glede na dogajanja na svetovnem trgu se kaže, da ima v prihodnosti največji potencial za rast sončna energija v povezavi s shranjevanjem v baterijah in kasneje v industrijskih plinih.

Razpoložljiv in okoljsko sprejemljiv potencial za hidroenergijo v Sloveniji je že izkoriščen, pri tem pa je treba upoštevati tudi pričakovane negativne vplive podnebnih sprememb, kot so zmanjšani pretoki rek in hkrati povečana intenziteta poplavnih dogodkov. Proizvodnja elektrike z vetrom se lahko še poveča, vendar je potencial omejen. Proizvodnja energije iz biomase pa se bo v prihodnje zmanjševala zaradi ukrepov energetske učinkovitosti in varstva zraka, ob tem pa se lahko bistveno poveča raba plitve geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje.

Dve področji, o katerih se sedaj ni veliko govorilo, sta industrija in kmetijstvo. V industriji je treba zagotoviti razogljičenje specifično energetsko intenzivne industrije z ukrepi za spodbujanje energetske učinkovitosti in zamenjave energentov, povečanje snovne učinkovitosti in promocijo uvedbe krožnih rešitev v industriji osnovnih materialov (uporaba sekundarnih surovin, nadomeščanje ogljično/energetsko intenzivnih surovin s snovmi z nižjim odtisom). Na področju kmetijstva pa je treba težiti k zmanjšanju obsega intenzivne živinoreje in s tem povezanega intenzivnega poljedelstva z ukrepi za spodbujanje pašništva, zamenjavo krmnih vrst z vrstami, ki so namenjene človeški prehrani, ter k promociji uživanja sezonskih in lokalno pridelanih izdelkov.

Izdelavi osnutka okoljskega poročila je sledilo intenzivno usklajevanje z Ministrstvom za Infrastrukturo, pripravljavci NEPN, in zainteresirano javnostjo. Med drugim smo zato 24. decembra 2019 predstavili poročilo na posvetu s stranskimi udeleženci v postopku, ki ga je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor.

V središču so raba energije, OVE in podnebne spremembe

V tem času so pripravljavci NEPN pripravili njegovo končno verzijo, ki ga je Vlada sprejela konec februarja 2020. Rezultati procesa CPVO in okoljskega poročila se v vsebini sprejetega NEPN odražajo neposredno in posredno. Vsebinsko gledano omilitveni ukrepi v Okoljskem poročilu usmerjajo NEPN v tri glavne smeri:

v bolj ambiciozno zmanjševanje rabe energije predvsem na področju prometa in industrije, delno tudi kmetijstva,

v optimalen način povečevanja deleža obnovljivih virov energije (strateško načrtovanje, okoljske usmeritve in pogoji, ki jih je treba upoštevati),

v upoštevanje posledic podnebnih sprememb in prilagajanja nanje pri vseh načrtovanih ukrepih.

V prilogah in delno tudi v glavnem tekstu NEPN so omilitveni ukrepi deloma zajeti (v skladu z odločbo o okoljski sprejemljivosti plana izdani s strani MOP, a žal ne v celoti glede na okoljsko poročilo), posredno pa je CPVO vplival tudi na oblikovanje končnih ključnih ciljev NEPN.

V javnosti se je v končni fazi sprejemanja NEPN pojavil očitek, da bo le ta škodoval slovenski industriji in gospodarstvu nasploh, saj ne predvideva nadaljevanja gradnje savskih elektrarn in povečuje zahteve glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije za industrijo. Po oceni ekonomskih vplivov samega NEPN in okoljskega poročila, bo imela izvedba NEPN pozitiven vpliv na gospodarsko rast (za 2,1 % višji BDP v letu 2030) in zaposlovanje (znižanje brezposlenosti za 2,7 % med 2020 in 2030), kar bo preko povečanja fiskalnih prihodkov dodatno zmanjšalo delež dolga sektorja država. Predvidene potrebne investicije javnega sektorja in subvencije, potrebne za spodbujanje investicij gospodinjstev in gospodarstva, bodo zagotovljene v okviru že določenih finančnih virov in iz predvidenega povišanja dajatev na CO₂. Pozitivni makroekonomski učinki NEPN bodo nastopili predvsem zaradi znižanja porabe energije v gospodarstvu in energije v gospodinjstvih, zaradi česar se bo povečalo povpraševanje po delovni sili in znižala brezposelnost. Povečali se bodo prihodki podjetij in gospodinjstev, povečano skupno varčevanje pa so bo pozitivno odrazilo v višjih bruto investicijah. Povečalo se bo tudi razmerje med izvozom in uvozom zaradi znižanja uvoza fosilnih goriv.

Javne investicije bodo potrebne predvsem na področjih prometa (železnice), distribucije električne energije in lokalne oskrbe z energijo, manj pa na področjih centralne proizvodnje in prenosa električne energije. Do leta 2030 naj bi bilo za te investicije potrebnih približno 13 milijard Eur. Poleg tega bo potrebnih 3,2 milijarde EUR spodbud za gospodinjstva in gospodarstvo, ki naj bi investirala približno 15 milijard EUR. Skupaj naj bi država investirala 4 milijarde Evrov več, kot je že predvideno z obstoječimi ukrepi.

Poleg obstoječih javnih finančnih virov za te subvencije in investicije (namenski prispevki, kohezijska sredstva) v višini 4 milijarde Eur pričakujemo še prihodke iz naslova povečevanja CO₂ dajatve v višini 2,2 milijarde Eur. Dodatna sredstva lahko pričakujemo tudi iz novih finančnih inštrumentov EU za pravičen prehod v nizkoogljično družbo (prestrukturiranje premogovnih regij).

Na podlagi zgoraj navedenega je jasno, da NEPN, kot je sprejet, predstavlja veliko priložnost za slovensko industrijo in za gospodarstvo v celoti, saj zaganja nov investicijski cikel v infrastrukturo in v razvoj visokih tehnologij. Na področju teh tehnologij (baterije, fotovoltaika, pametna omrežja, električni pogon vozil) je Slovenija že danes konkurenčna na evropskem in svetovnem trgu in si z izvedbo NEPN lahko ta položaj le še utrdi. Ob tem pa lahko tudi zagotovi pravičen prehod za vse gospodarske veje in skupine prebivalstva.