V Zbornici komunalnega gospodarstva smo bili že leta 2022, ko je bil predstavljen predlog Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja (ZGJSVO), presenečeni nad vsebino predloga, saj pripravljavci zakonskega gradiva niso pridobili mnenj asociacij občin in Zbornice komunalnega gospodarstva, ki so ključni deležniki in poznavalci stroke. Leto kasneje, ko je bilo na Ministrstvo za naravne vire in prostor poslano stališče do predloga zakona in po dveh srečanjih s predstavniki ministrstva, pa smo v javno obravnavo prejeli nov-stari predlog zakona brez upoštevanih predlogov sprememb.
Po temeljiti preučitvi predloga ZGJSVO se zdi, da so zakonske določbe napisane tako, kot da komunalna dejavnost v Sloveniji ne deluje in da se je šele začela ustanavljati. Kot da nimamo urejene niti vodooskrbe, da odpadki ostajajo na ulicah in kanalizacija ne deluje. Dejstvo pa je, da komunalni sistem v nasprotju z zdravstvom, vzdrževanjem cest, prometno politiko v Sloveniji zgledno deluje in je z več vidikov bolje urejen kot v mnogih članicah EU. Tudi v času epidemije covid-19 ni bilo nikakršnih prekinitev delovanja občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (GJSVO). Še več, predsednik republike Borut Pahor je vsem zaposlenim v slovenskem komunalnem gospodarstvu podelil priznanje Jabolko navdiha za izjemen trud, ki so ga vložili za nemoteno izvajanje komunalnih storitev z namenom zagotavljanja čim bolj neokrnjenih pogojev za življenje in delo prebivalcev.
Iz predloga zakona je zaznati, da je nastajal v zaprti pisarni s strani uradnikov, ki dejanskega stanja na terenu ne poznajo ali pa šele spoznavajo delovanje občinskih GJSVO. Zakonski predlogi otežujejo izvajanje GJSVO predvsem zaradi pomanjkljivih definicij pojmov, ki bodo zagotovo povzročali nemalo težav in spreminjanja definicij, ki jih že določajo drugi predpisi. Oteženo delovanje GJSVO se nakazuje tudi v delu predloga zakona, kjer se odpira možnost tehtanja komunalnih odpadkov in zaračunavanje uporabnikom po masi oddanih odpadkov. Določila gredo v smeri, da se prihrani kakšen euro ali dva, ko bodo uporabniki komunalnih storitev zasmetili Slovenijo, saj se bodo odpadki odlagali v naravo ali se sežigali doma v pečeh.
Nekateri predlogi zakona pa celo nakazujejo na onemogočeno izvajanje GJSVO, saj se npr. za področje oskrbe s pitno vodo ne ve, ali je to državna GJS ali občinska, uzakonja se nenamenska poraba najemnin za infrastrukturo (kot to določa ZVO-2) in s tem slabi dolgoročno stabilnost izvajanja GJSVO. Roki za predložitev določenih dokumentov občinam in državi so povsem v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu in utečenimi poslovnimi odnosi med deležniki znotraj družbe.
Poleg vsega pa vsebine zapisane v zakonskem predlogu drastično vplivajo na delovanje komunalnih podjetij. Predvideno oblikovanja cen se v primerjavi s sedanjim stanjem popolnoma postavlja na glavo. Evropska paradigma okoljskih stroškov, da »povzročitelj plača« je povsem zanemarjena (če uporabnik lahko plača v redu, če pa ne, mu izvajalec javne službe storitve ne bo zaračunal). Pozablja se, da so za ekonomsko šibki del uporabnikov na razpolago drugi socialni korektivi v družbi. Skrb, da ne bi prišlo do situacij kot v Srbiji in Bosni, kjer se ponekod soočajo tudi s 30 % neplačili komunalnih storitev, je povsem upravičena.
Predlagani koncept, da je današnja cena oblikovana na podlagi stroškov pred tremi leti, je ekonomsko popolnoma zgrešen. Namesto primerjalne analize, ki je uporabljeno orodje v razvitem delu Evrope, predlog uvaja še več administracije in zamrznitev cen – vračamo se v čase, ko so nam bile ekonomske zakonitosti marsikdaj tuje. Predlagatelj v nekaterih členih pozabi, da so GJSVO neprofitna monopolna dejavnost, v kateri cene regulirajo občine in so odvisne od naravnih danosti posamezne občine. Vladne službe pa bi kar vnaprej določale ceno posameznih postavk, ki bodo določale cene storitev.
Naslednja anomalija, ki se kaže v predlogu zakona, je ta, da naj bi se cene potrjevale z odlokom. Taki predpisi se sprejemajo lahko tudi leto ali več. V primeru, da bi takšna metodologija, kot je v predlogu zakona veljala zadnji dve leti, bi ob inflaciji in dvigu cen energentov ter ostale draginje podjetja propadala eden za drugim.
Skrb vzbujajoč je predlog, kjer bi najemnina občine za infrastrukture vsebovala tudi strošek vzdrževanja. To bi v praksi pomenilo, da bo IJS za vsakršno vzdrževanje infrastrukture moral prositi občino za denar, kar zagotovo ni način stabilne oskrbe s storitvami GJSVO. Kaže na to, da bo politizacija izvajanja GJSVO po tem zakonu še večja in bo zaradi političnih nasprotij na lokalni ravni trpelo izvajanje GJSVO. Nenavadno je tudi to, da predlog zakona prepoveduje določene naloge svetu ustanoviteljev, ki so doslej zaradi večje operativnosti dobro potekale. Vrnitev v socialistične čase planskega gospodarstva pa nakazuje tisti del predloga zakona, ki že vnaprej predvideva zamrznitev cen komunalnih storitev občinskih GJS.
Najmanj, kar se nakazuje s predlogom novega ZGJSVO, je, da bo prizadeta kakovost življenja vseh uporabnikov komunalnih storitev. Z ukinitvijo režijskih obratov bi se v manjših občinah, ki jih je v Sloveniji skoraj polovico, srečali s sistemom, ki vodi v centralizacijo dejavnosti, kar je ravno obratno od ponavljajoče težnje po decentralizaciji komunalne panoge in regionalnem razvoju. Z združevanjem komunalnih podjetij, s sklepanjem novih koncesijskih pogodb, s predvidenimi spreminjanji občinskih odlokov, ki jih predvideva predlog zakona, se lahko pričakuje ogromen administrativni izziv in finančne posledice, ki pa jih predlog zakona ne ovrednoti in ne predvideva.
Zbornica komunalnega gospodarstva je skupaj s Skupnostjo občin Slovenije in Skupnostjo mestnih občin Slovenije in Združenjem občin Slovenije zavzela stališče, da predlog zakona GJSVO ni primeren in bi se moral umakniti iz nadaljnjih postopkov. Nujna je analiza stanja na področju GJSVO, da se na tej podlagi opredeli potrebnost sprememb. Prav tako je potrebno oceniti finančne posledice zakonskih določil in pripraviti nabor predvidenih finančnih in drugih virov sredstev za prilagoditev spremembam zakona. Nenazadnje pa bo v proces predloga zakona potrebno vključiti reprezentativna strokovna združenja in z njimi uskladiti potrebne spremembe in izboljšave.
Predlog teži h krepitvi državne centralizacije – ESG 181
Nekateri predlogi zakona lahko onemogočijo izvajanje GJSVO – ESG 181
Zakon naj upošteva sedanjo Uredbo o metodologiji oblikovanja cen – ESG 181
