Slovenija na odpadkovnem semaforju EU

| Avtorica: dr. Darja Majkovič |

Novo poročilo o tem, kako države članice ravnajo s svojimi komunalnimi odpadki, kaže osupljive razlike v EU. Poročilo razvršča 27 držav članic po 18. merilih, pri čemer se uporabljajo zelene, oranžne in rdeče zastavice na področjih, kot so skupna količina recikliranih odpadkov, določanje cen za odstranjevanje odpadkov in kršitve evropske zakonodaje. Kako se je odrezala Slovenija na odpadkovnem semaforju? In kako je uspešna pri črpanju kohezijskih sredstev za okoljske naložbe? Pri odpadkih je Slovenija kljub nekaj rdečim zastavicam v zlati sredini. Pri črpanju sredstev za razvoj okoljske in prometne infrastrukture gre Sloveniji slabo. Kaj bodo prinesli ukrepi, ki jih obljublja MGRT?

Evropska komisija je objavila vmesno poročilo o stanju držav članic EU na področju ravnanja s komunalnimi odpadki (KO). Uspešnost implementacije politik EU glede ravnanja z odpadki se razlikuje med državami članicami, še posebej na občinski ravni upravljanja z odpadki. Največja odstopanja se pojavljajo v izvajanju in uporabi Okvirne direktive o odpadkih in ustreznem prenosu zahtev EU v nacionalne zakonodaje.

Kriteriji za ocenjevanje uspešnosti držav članic pri ravnanju s KO izhajajo zlasti iz določil Okvirne direktive o ravnanju z odpadki in Direktive o odlagališčih. Nanašajo se predvsem na izvajanje stopenjske hierarhije ravnanja z odpadki, obstoj možnih ekonomskih in pravnih instrumentov za ustrezen pomik po hierarhiji, zadostnost in ustreznost infrastrukture, kakovost načrtovanja upravljanja z odpadki, izpolnjevanje zadanih ciljev in zabeležene kršitve.

Države članice so tako razvrščene glede na 18 kriterijev. Slovenija je dosegla 25 od možnih 42 točk in se uvrstila na zlato sredino. Deset članic se je uvrstilo nadpovprečno dobro (31–39 točk): Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Finska, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Velika Britanija. V drugo skupino (19–25 točk) se poleg Slovenije uvrščajo še Španija, Portugalska, Irska in Madžarska. V tretjo, z vidika upravljanja z odpadki najbolj problematično skupino, se uvršča dvanajst članic (3–18 točk): Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Italija, Litva, Latvija, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška. Pri teh državah še vedno prednjači odlaganje odpadkov na odlagališča. Najbolj skromne rezultate z zaznanimi pomanjkljivostmi na praktično vseh področjih upravljanja z odpadki v tej skupini beleži Grčija (3 točke od možnih 42). Za vse države iz tretje skupine se predvideva posebna podpora v okviru pričujočega projekta (ocena problemov in vzrokov, priprava načrtov, izvedba seminarjev idr.). Posvetovanja o teh načrtih bodo potekala na dvostranskih seminarjih z nacionalnimi organi to jesen, začela pa se bodo v Pragi ta mesec. Načrti bodo pomagali razširiti najboljše prakse. Vsebovali bodo individualno prilagojena priporočila o tem, kako izboljšati ravnanje z odpadki z uporabo gospodarskih, pravnih in upravnih instrumentov ter strukturnih skladov EU.

Petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki (vir: MKO)
Petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki (vir: MKO)

Kakšne rezultate beleži Slovenija?

Ocenjevanje je potekalo v petih vsebinskih sklopih z uporabljenimi osemnajstimi indikatorji.

1. Pri ocenjevanju uspešnosti odpadkovne hierarhije uporabljenih šest indikatorjev
Slovenija dosega dobre rezultate pri stopnji nevezanosti (nevezanost nastajanja odpadkov in potrošnje), nimamo pa izdelanega programa preprečevanja nastajanja odpadkov oziroma ni integriran v načrt ravnanja z odpadki (čas za pripravo programa je do 12. decembra 2013). Tretjina članic je to že storila in posledično dosegla več točk. Slovenija je ena izmed devetih držav, ki izkazuje najvišji delež recikliranja KO (presežen prag 39 odstotkov, saj Slovenija v analiziranem obdobju poroča o 41,2-odstotni stopnji reciklaže). Glede deleža odpadkov, namenjenih energetski predelavi, smo v srednji skupini v družbi še devetih ostalih držav članic (razpon deleža od 1 do 16 odstotkov v skupini držav, Slovenija se je z 0,9 odstotka uspela uvrstiti v to skupino). Enako smo se uvrstili tudi pri kriteriju odloženih komunalnih odpadkov (razpon 49,5 do 75 odstotkov, Slovenija 58 odstotkov). Devet držav je dosegalo boljše rezultate (pod 49,5 odstotka). Naslednji kriterij obravnava uspešnost razvoja recikliranja (snovno recikliranje in druge oblike recikliranja, vključno s kompostiranjem). Spadamo v skupino držav z najboljšim rezultatom (merjeno v stopnjah rasti deleža recikliranja v zadnjih treh letih, in sicer beležimo 7-odstotno stopnjo rasti).

2. Obstoj in raba pravnih in ekonomskih instrumentov za podporo upravljanju z odpadki skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki
Prvi kriterij se nanaša na obstoj prepovedi ali omejitev odlaganja odpadkov na odlagališča. Med državami, ki so uvedle prepoved odlaganja, najdemo Avstrijo, Belgijo, Nemčijo, Dansko, Luksemburg, Nizozemsko in Švedsko. Slovenija se nahaja v srednji skupini držav, ki imajo vpeljano eno izmed oblik omejitev odlaganja, medtem ko v desetih državah EU ni nobenih omejitev glede odlaganja. Pri oceni višine stroškov odlaganja odpadkov na odlagališča (merjeno v skupni tipični pristojbini) pa smo uvrščeni na sam vrh, v družbo devetih članic. Pristojbina je ocenjena na 116,5 evra na tono, najbolj pa so finančno obremenjeni švedski povzročitelji (strošek 155,5 evra na tono). Najvišje število točk smo si prislužili tudi pri oceni sistema »plačaj, ko odvržeš« (PAYT – pay as you throw), kjer je sistem plačevanja odstranjevanja odpadkov enotno pokrit na nacionalnem nivoju. Podobno ureditev beležijo še Avstrija, Nemčija in Finska, pri ostalih državah je pokritost regionalna (16 držav) ali je ni (7 držav).

3. Obstoj in kakovost mreže čistilnih naprav in načrtovanje upravljanja s komunalnimi odpadki
Pri dostopu do storitev zbiranja KO smo se odrezali slabše. Stoodstotno pokritost beleži 18 držav, v drugi skupini, kjer je tudi Slovenija (s pokritostjo 93,1 odstotka) v družbi preostalih osmih držav, je ta delež manjši. Poleg že omenjenega kriterija obstoja programa preprečevanja odpadkov je to druga rdeča zastavica, s katero nam maha Evropa. Pri razpoložljivih kapacitetah za obdelavo smo v družbi dvajsetih najboljših članic. Če v načrtu ravnanja z odpadki ni napovedi glede nastajanja komunalnih odpadkov in zmogljivosti obdelave oziroma se predvideva nezadostna zmogljivost, država prejme rdečo zastavico. Slovenija si je v tej točki prislužila svojo tretjo. Ocenjujeta se tudi obstoj in kakovost projekcije nastanka in obdelave KO v načrtu ravnanja z odpadki. Ker v Sloveniji te projekcije nimamo vključene v načrt, smo prejeli nič točk in četrto rdečo zastavico. Skladnost obstoječih odlagališč za nenevarne odpadke z evropsko odpadkarsko zakonodajo (zlasti z zahtevami Direktive o odlagališčih) je naslednji ocenjevalni kriterij. Peta rdeča zastavica nam je bila podeljena tukaj zaradi nezadostne skladnosti (58 odstotkov slovenskih delež odlagališč je skladen).

4. Doseganje ciljev preusmeritve biorazgradljivih KO iz odlagališč
Četrti vsebinski sklop se ocenjuje z dvema indikatorjema. Prvi se nanaša na doseganje ciljev Direktive o odlagališčih glede odlaganja biorazgradljivih odpadkov, kjer smo v skupini zelenih – delež pod 75 odstotkov (Slovenija poroča o deležu 52,1 odstotka) namreč zadostuje za doseganje prve skupine ciljev direktive. Najbolje so se tukaj odrezale Avstrija, Belgija, Nemčija, Danska (to so države, ki ne odlagajo več biorazgradljivih odpadkov na odlagališča) ter Švedska, Nizozemska in Luksemburg, ki s svojimi majhnimi deleži že dosegajo cilje, zastavljene za leto 2016. Drugi indikator obravnava deleže biorazgradljivih odpadkov, odloženih na odlagališča, kjer se nahajamo v skupini srednje uspešnih držav.

5. Število postopkov za ugotavljanje kršitev in sodnih postopkov glede neskladnosti z evropsko odpadkarsko zakonodajo
Pri številu postopkov za ugotavljanje kršitev glede Okvirne direktive o odpadkih in Direktive o odlagališčih beležimo en takšen postopek, kar nas uvršča med države z rumeno zastavo. Skupno je bilo v letu 2010 za vse države članice sproženih 45 omenjenih postopkov. Pri drugem kriteriju, tj. število sodnih postopkov, smo z nič postopki uvrščeni med zelene države (skupno je bilo za vse države članice sproženih 32 sodnih postopkov).

Nov predlog ravnanja s komunalnimi odpadki v usklajevanju

Kako izsledke študije komentira resorno Ministrstvo za okolje in prostor?

Slovenija še nima izdelanega Operativnega programa za preprečevanje nastajanja odpadkov. Čas za izdelavo omenjenega programa je sicer do leta 2013, vendar ga tretjina članic že ima. Kdaj se predvideva njegova priprava v Sloveniji?
Zaradi priprave Operativnega programa ravnanja z odpadki in Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki, ki sta v teku, načrtujemo sprejem Operativnega programa preprečevanja nastajanja odpadkov v letu 2013.

Glede uvrstitve v smislu deleža odpadkov, namenjenih energetski predelavi, smo se, če prav razumem, s poročanim 0,9-odstotnim deležem uspeli uvrstiti med srednje uspešne države, kjer je prag od 1 do 16 odstotkov, torej smo ocenjeni z oranžno zastavico. Rdečo zastavico pa smo dobili pri vključenosti prebivalstva v sistem zbiranja KO (čeprav je naša pokritost visoka, 93,1 odstotka prebivalstva). Kako to, da smo bili pri prvem primeru uspešni, pri drugem pa ne?
Glede kriterija 1.4. »Količina energetsko izkoriščenih komunalnih odpadkov« smo bili ob obratovanju le ene manjše naprave za energetsko obdelavo komunalnih odpadkov v Celju ocenjeni s srednjo oceno, večje pozitivne premike na tem področju v Sloveniji načrtujemo prav v naslednjih letih, ko bomo v prostor umestili naprave s še manjkajočo zmogljivostjo za energetsko obdelavo komunalnih odpadkov za potrebe države.
Z oceno glede kriterija 3.1. »Dostop do storitev zbiranja odpadkov za komunalne odpadke« se ne moremo strinjati, saj smo bili ob 93,1-odstotni vključenosti prebivalstva v storitve javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ocenjeni negativno. Glede na podatke Eurostata zaključujemo, da so pri tem kriteriju oceno dve (zelena zastavica) dobile države članice, ki so poročale, da je vključenost prebivalstva v sistem zbiranja komunalnih odpadkov 100-odstotna. Oceno nič pa so dobile države članice, ki podatka sploh niso posredovale ali pa so poročale o nižjem odstotku vključenosti.

Kako je s projekcijo glede nastajanja KO in obdelavo KO, ali je dokument v izdelavi?
Predlog Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki, ki med drugim vsebuje analizo trenutnega stanja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji in ob upoštevanju ukrepov, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje okoljsko sprejemljive priprave za ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov, tudi oceno razvoja tokov komunalnih odpadkov v prihodnosti, je pripravljen in je v usklajevanju na ministrstvu.

Kakšen je vaš komentar glede skladnosti obstoječih odlagališč nenevarnih odpadkov z zakonodajo EU, zlasti z Direktivo o odlagališčih (poročana stopnja skladnosti 58 odstotkov). Kje se pojavljajo neskladnosti in ali se pripravljajo kakšni ukrepi za njihovo odpravo?
Glede kriterija 3.5 »Ustreznost odlagališč odpadkov za nenevarne odpadke glede na Direktivo o odlagališčih« se negativna ocena po našem mnenju nanaša predvsem na dejstvo, da si nekateri obstoječi upravljavci odlagališč še niso pridobili okoljevarstvenih dovoljenj za obratovanje odlagališč. Upravljavci odlagališč so bili na ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti opozorjeni in si jih prizadevajo čim prej odpraviti ter si pridobiti okoljevarstvena dovoljenja.

Slabo črpanje evropskih sredstev, MGRT obljublja

Kako uspešni pa smo pri črpanju evropskih sredstev za ravnanje s komunalnimi odpadki in druge okoljske naložbe?
Objavljamo pojasnila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Slovenija je v obdobju 2007–2013 upravičena do sredstev kohezijske politike v skupni višini 4,1 milijarde evrov (EU del), ki jih mora porabiti do konca leta 2015. V okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za programsko obdobje 2007–2013 (OP ROPI) je na razpolago 1.577.099.744 evrov sredstev (EU del) – gre za sredstva Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Do 3. 8. 2012 je bilo dodeljenih 64,3 odstotka sredstev oziroma 1.013.672.072 evrov (EU del), medtem ko je bilo iz evropskega v slovenski proračun v okviru OP ROPI 2007–2013 povrnjenih 336.388.142 evrov (EU del) ali 21,3 odstotka razpoložljivih sredstev.
V okviru omenjenega operativnega programa je v aktualnem programskem obdobju 2007–2013 za projekte s področja okoljske infrastrukture (ki se sofinancirajo iz Kohezijskega sklada) na voljo 548.491.592 evrov evropskih sredstev, s katerimi bodo financirani projekti s področja ravnanja s komunalnimi odpadki, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo ter zagotavljanja poplavne varnosti.
Za centre za ravnanje z odpadki je zagotovljenih dobrih 155 milijonov evrov. Več o področju ravnanja z odpadki kot tudi razrez sredstev OP ROPI po področjih je na razpolago tudi na spletni strani www.eu-skladi.si, kjer je med drugim objavljena brošura Evropska sredstva za čistejše okolje.
Za projekte s področja voda je v okviru OP ROPI zagotovljenih 392.923.166 evrov evropskih sredstev (tabela 1). Doslej je bilo na omenjenem področju potrjenih 24 projektov v skupni vrednosti dobrih 572 milijonov evrov, od tega bo Kohezijski sklad primaknil dobrih 340,9 milijona evrov. Izmed potrjenih projektov se jih:
– 14 nanaša na področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
– 8 na oskrbo s pitno vodo,
– 2 na področje zmanjševanja škodljivega vpliva voda.

 

Razrez sredstev kohezijske politike
Razrez sredstev kohezijske politike

Zakaj je črpanje najslabše ravno v segmentu okolja in kaj namerava Vlada storiti, da se trend črpanja prevesi na drugo stran?
V okviru OP ROPI, kot je razvidno tudi iz njegovega imena, se – z izjemo področja trajnostne rabe energije – financirajo okoljski in prometni projekti, ki so tako s finančnega kot tudi tehničnega vidika zahtevni, njihovo izvajanje pa lahko poteka tudi več let (npr. izgradnja regionalnih cest, obvoznic, železniška infrastruktura, regijski centri za ravnanje z odpadki, izgradnja večjih kanalizacijskih in vodovodnih sistemov s pripadajočo opremo – npr. čistilne naprave z ustrezno tehnologijo čiščenja voda itd.). Pri vseh tovrstnih projektih je namreč potrebno pred pričetkom del poleg priprave ustrezne dokumentacije oz. vloge za projekt, ki bo podlaga za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada, med drugim:

  • pridobiti potrebna zemljišča,
  • pridobiti ustrezno oz. vso potrebno dokumentacijo (npr. umestitev projekta v prostor, presoja vplivov na okolje, izdelava analize stroškov in koristi za posamezen projekt, pridobitev gradbenih dovoljenj idr.),
  • v okviru javnega naročanja pridobiti izvajalce del (za projektiranje, gradnjo, nadzor idr.).

Največja tveganja pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike so povezana predvsem z izvajanjem velikih okoljskih in prometnih projektov, ki se trenutno ne izvajajo v skladu s predvideno dinamiko. Vzroki za to izhajajo predvsem iz naslednjih dejstev:

  • zahtevna priprava projektne in investicijske dokumentacije za večje infrastrukturne projekte;
  • težave pri postopkih izvajanja javnega naročanja, zlasti pritožbeni postopki (ker izdelava projektne dokumentacije zaradi revizijskih zahtevkov zamuja, tudi vloge za sredstva Kohezijskega sklada ni mogoče pravočasno pripraviti, poleg tega pa se zaradi pritožb neizbranih ponudnikov zamuja s pričetkom gradbenih del);
  • stečaji, likvidacije in likvidnostne težave izbranih izvajalcev projektov na področju gradbeništva zaradi gospodarske krize;
  • težave pri pridobivanju zemljišč;
  • težave pri zagotavljanju sredstev za lastno udeležbo sofinanciranja projektov – likvidnostne težave upravičencev;
  • preveč pripravljenih projektov na področju okolja glede na razpoložljiva sredstva v operativnem programu.

Naj pri tem dodamo, da smo na MGRT skupaj s pristojnimi resorji aktivno pristopili k aktivnostim za pospeševanje črpanja sredstev, poenostavitvam in temeljitejšemu vsebinskemu načrtovanju izvajanja kohezijske politike. Zavedamo se namreč, da je prav v času ekonomsko socialne krize nujno ohraniti investicije v konkurenčnost slovenskih podjetij in njihove naložbe v človeške vire, pri čemer so v veliko pomoč sredstva kohezijske politike. V sodelovanju z resorji, ki so vključeni v izvajanje kohezijske politike, ter posluhom za mnenja in predloge upravičencev, ki izvajajo projekte, zato nadaljujemo s poenostavitvami in spremembami, ki so ključne in izvedljive.

Glede na trenutne razmere v gospodarstvu in stanje črpanja sredstev EU namenja MGRT pozornost izvajanju naslednjih področij:

identifikaciji težav, ki upočasnjujejo izvajanje projektov (npr. težave pri postopkih javnega naročanja, stečaji in likvidnostne težave na trgu gradbeništva, likvidnostne težave upravičencev in s tem povezano sofinanciranje projektov), in iskanju rešitev ter pospešitvi izvajanja projektov (izplačila iz državnega proračuna);

nadaljevanju z intenzivnostjo dodeljevanja sredstev evropske kohezijske politike – v tem letu pričakujemo intenzivnejšo dinamiko predvsem pri pripravi in odobritvi večjih projektov, ki zahtevajo daljši časovni rok izvedbe, čeprav se je treba zavedati, da gospodarske krize še ne bomo prebrodili;

  • če se izkaže, da izvedbe projektov v okviru področja okolje in promet ne bo možno pospešiti (skladno s postavljenimi roki za izvedbo posameznih aktivnosti), bomo izvedli prerazporeditev pravic porabe znotraj OP ROPI;
  • ohranjanju dinamike priprave zahtevkov za povračilo in zmanjševanju razkoraka med izplačili iz državnega proračuna ter povračili iz evropskega proračuna;
  • nadaljevanju uvajanja poenostavitev za poročanje za upravičence, s čimer se bo zmanjševala administrativna obremenitev (npr. uvedba e-obrazcev);
  • izboljšanju likvidnostnega položaja občin v navezavi na izvajanje evropskih projektov – gre za uvedbo neposrednih izplačil izvajalcem v okviru teh projektov, avansov, poenostavitev na področju kontrol itd. (paket ukrepov bomo predstavili v septembru 2012);
  • pregledu in prilagoditvi zakonodaje, navodil in pravilnikov, ki ovirajo črpanje (zlasti pridobivanje okoljskih in drugih dovoljenj, izvajanje javnih naročil v primeru večjih infrastrukturnih projektov itd.);
  • osredotočanju na izvedbo programov, ki prinašajo maksimalno dodano vrednost in prispevajo k ustvarjanju delovnih mest;
  • financiranju razvojnih projektov za krepitev družbe znanja, inovativnosti in ustvarjanje delovnih mest;
  • čim boljšemu sodelovanju vseh institucij, vključenih v izvajanje kohezijske politike v Sloveniji.

MGRT, v vlogi Organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, svoje aktivnosti usmerja v:

  • skrajšanje administrativnih postopkov (pospešitev pri izvajanju kontrol, poenostavitve postopkov);
  • pospešitev priprave zahtevkov za povračilo;
  • posodobitev informacijskega sistema ISARR za hitrejšo pripravo zahtevkov;
  • povečanje kakovosti in učinkovitosti nadzora nad projekti;
  • zagotavljanje lastne udeležbe in nacionalnega sofinanciranja za evropske programe in projekte v proračunu RS – v mesecu maju je bil potrjen rebalans proračuna 2012, ki je osnova za izvajanje projektov v letu 2012 in v katerem smo uspeli prednostno zagotoviti dovolj lastne udeležbe in nacionalnega sofinanciranja za evropske programe in projekte; poskrbeli smo tudi za ustrezno proračunsko rezervo za pokrivanje morebitnih dodatnih potreb v okviru evropskih projektov;
  • redno pošiljanje zahtevkov za povračilo sredstev na Evropsko komisijo in s tem zagotavljanje tekočih prilivov v državni proračun;
  • pregled in prilagoditev zakonodaje, navodil in pravilnikov, ki ovirajo črpanje (zlasti pridobivanje okoljskih in drugih dovoljenj, izvajanje javnih naročil v primeru večjih infrastrukturnih projektov itd.);
  • poleg navedenega pa je vlada že v začetku mandata za področje črpanja sredstev evropske kohezijske politike ponovno uvedla tedensko medresorsko koordinacijo na najvišji ravni (ministri, državni sekretarji).

Navajate tudi, da je preveč pripravljenih projektov na področju okolja glede na razpoložljiva sredstva v operativnem programu, hkrati pa je črpanje slabo. Ali to pomeni, da so ti projekti slabše kakovosti oziroma ne bi dosegali želenih gospodarskih in finančnih učinkov?
Na področju okolja je veliko pripravljenih projektov predvsem na področju varstva okolja oziroma področju voda. Direktiva in podpisana predpristopna pogodba zahtevata od Republike Slovenije, da so vse aglomeracije, ki imajo obremenitve večje od 2.000 populacijskih enot, do konca leta 2015 opremljene s kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo. V Sloveniji imamo 163 takih aglomeracij, ki so opredeljene v nacionalnem operativnem programu Odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, pri čemer bo s pomočjo sredstev EU 14 izdanih odločb v 45 aglomeracijah zgrajena ustrezna komunalna infrastruktura.
Vseh potreb s sredstvi Kohezijskega sklada ni mogoče zadovoljiti, zato se financiranje prednostno usmerja v projekte, kjer so potrebe največje, ter tiste, za katere je dokumentacija pripravljena in so pridobljena vsa potrebna dovoljenja, kar vpliva na boljše črpanje sredstev evropske kohezijske politike.

Predvidevate prerazporeditve sredstev z vsebin, kjer je črpanje slabše, na vsebine, kjer bi bilo mogoče doseči boljše gospodarske in finančne učinke. V kolikšni meri se to dotika področja okoljskih naložb?
Prerazporeditve se dotikajo tudi okoljskih naložb, predvsem na področju trajnostne rabe energije oziroma zagotavljanja energetske učinkovitosti. Obseg sredstev, ki bodo prerazporejena na te vsebine, bo natančneje opredeljen v kratkem in takrat bomo lahko podali podrobnejše informacije.

Zaključki študije

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je povedal: »Mnoge države članice še vedno odlagajo velike količine komunalnih odpadkov na odlagališča – kar je najslabša možnost pri ravnanju z odpadki –, čeprav obstajajo boljše možnosti in so na voljo strukturna sredstva za financiranje boljših možnosti. Dragoceni viri se zakopavajo, potencialne gospodarske koristi se izgubljajo, delovna mesta v sektorju ravnanja z odpadki se ne ustvarjajo, zdravje ljudi in okolje pa trpita. To je težko zagovarjati v naših sedanjih gospodarskih razmerah.«
Komisija namerava uporabljati strukturne sklade EU z večjim poudarkom na ciljih politike EU glede ravnanja z odpadki. Predlagani večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 bo zagotovil, da se bodo sredstva EU vložila v projekte ravnanja z odpadki le, če bodo prej izpolnjeni nekateri pogoji, vključno z razvojem načrtov za ravnanje z odpadki v skladu z Okvirno direktivo o odpadkih in v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, pri čemer se bo dajala prednost preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju prek sežiga s pridobivanjem energije, zadnji izhod pa bo odlaganje na odlagališča ali sežig brez pridobivanja energije.
Študija, pripravljena za Komisijo, ocenjuje, da bi popolno izvajanje zakonodaje EU o odpadkih prihranilo 72 milijard evrov na leto, povečalo letni promet sektorja EU za ravnanje z odpadki in recikliranje za 42 milijard evrov ter do leta 2020 ustvarilo več kot 400.000 delovnih mest.

Viri:
BIPRO, 2012. Screening of waste management performance of EU Member States. Report submitted under the EC project Support to Member States in improving waste management based on assesment of Member States’ performance. Report prepared for the EC, DG ENV, July 2012. 49 str.
EK, 2012. Okolje: nova preglednica rezultatov glede ravnanja z odpadki. Sporočilo za medije.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2012. Osebna komunikacija.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2012. Osebna komunikacija.