Nekaj dobrih znakov, a še več brezbrižnosti – EOL 60

Energetska raba v gospodinjstvih; Foto: Shutterstock

Poraba vode v gospodinjstvih

Dvig življenjskega standarda je povzročil občutne spremembe v porabi vode v gospodinjstvih. V primerjavi s preteklimi desetletji se v večini gospodinjstev pogosteje uporablja pralni in pomivalni stroj, ljudje se pogosteje tuširajo ali kopajo, perejo avtomobile, zalivajo vrtove, polnijo bazene itd., kar je vzrok za povečano porabo vode. V Sloveniji se je poraba vode v gospodinjstvih v obdobju 2004–2008 povečala za 2 odstotka, v letu 2009 pa se je glede na leto 2008 zmanjšala skoraj za 4 odstotke. Leta 2009 so tako gospodinjstva porabila 42 m3 vode na člana oziroma 117 l vode na člana na dan. Gospodinjstva večji delež vode porabijo predvsem za osebno higieno, splakovanje stranišč, pranje v pralnem in pomivalnem stroju, za kuhanje in pitje, za vrtnarjenje ter pranje avtomobilov.
Poraba vode, dobavljene iz javnega vodovoda, se po državah članicah močno razlikuje in znaša v novopridruženih državah članicah v povprečju 40–50 m3 na prebivalca na leto, v državah centralne in severne Evrope 60–80 m3 in v nekaterih južnih državah EU ter v Združenem kraljestvu več kot 100 m3 na prebivalca na leto. Na splošno države zahodne Evrope porabijo več vode, dobavljene iz javnega vodovoda, na prebivalca v primerjavi z novopridruženimi državami članicami. Podatki Eurostata pa kažejo na trend zmanjšanja porabe vode iz javnega vodovoda v državah EU v desetletju (1996–2007).

Ravnanje s komunalno odpadno vodo

Poraba vode vpliva na količine nastale odpadne vode, ta pa v slovenskih gospodinjstvih v zadnjih letih upada. V letu 2009 je v gospodinjstvih nastalo približno 31 m3 odpadne vode na člana ali za približno 11 odstotkov manj kot v letu 2008, kar sovpada z zmanjšanjem porabe vode v gospodinjstvih v letu 2009. Odpadna voda v veliki meri obremenjuje okolje, zlasti če ni vključena v postopke čiščenja.
Delež odpadne vode, vključene v postopke primarnega čiščenja, v zadnjih letih močno upada, kar pa ni zaskrbljujoče, saj je v zadnjih letih močno narasla količina odpadne vode, vključene v sekundarne in terciarne postopke čiščenja, v okviru katerih se iz vode odstrani večji del organskih obremenitev.
V Sloveniji se količina prečiščene odpadne vode povečuje; delež prečiščene odpadne vode se je v obdobju 2003–2009 povečal za 27 odstotkov. V letu 2009 je bilo prečiščenih 57 m3 odpadne vode različnega izvora na prebivalca oziroma približno 153 l odpadne vode na prebivalca na dan. To je predstavljalo približno 70 odstotkov celotne količine nastale odpadne vode.
Število priključkov na kanalizacijsko omrežje se je v Sloveniji v obdobju 2004–2009 povečalo za 35 odstotkov. Po podatkih iz Popisa 2002 in po podatkih ARSO za leto 2008 je bilo na naprave s primarno, sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja priključenih 53 odstotkov prebivalstva, ostalih 47 odstotkov pa je bilo priključenih na greznice. To nas uvršča med države z relativno majhnim deležem prebivalstva, priključenega na čistilne naprave. Podatki Eurostata kažejo, da je bilo v letu 2007 na kanalizacijsko omrežje priključenih v povprečju 60 odstotkov prebivalcev evropskih držav; v državah severne in zahodne Evrope so gospodinjstva po večini priključena na čistilne naprave, delež tovrstnih gospodinjstev pa je še vedno relativno majhen v državah osrednje in vzhodne Evrope, vendar z leti narašča, z izjemo Romunije in Cipra, kjer je bil priklop na kanalizacijsko omrežje 30–40-odstoten.

Energetska raba v gospodinjstvih

Bivalna površina na posameznega člana gospodinjstva se v zadnjem desetletju povečuje, močno pa se je povečala tudi uporaba elektronskih naprav, kar bi posledično pomenilo velik skok v porabi energije v gospodinjstvih. Sočasno s povečevanjem uporabe energetskih potrošnikov se povečuje tudi njihova energetska učinkovitost, predvsem na račun boljše izolacije bivalnih prostorov ter boljše energetske učinkovitosti grelnih sistemov in elektronskih naprav, zaradi česar je končna raba energije v evropskih gospodinjstvih relativno stabilna.
Statistični podatki za Slovenijo kažejo trend naraščanja končne porabe energije v obdobju 2002–2006; v letu 2007 je sledil padec končne rabe energije na račun manjše porabe energentov v gospodinjstvih zaradi mile zime; v letu 2008 se je končna poraba energije ponovno povečala za 6 odstotkov glede na preteklo. V letu 2009 je končna poraba energije znašala približno 5 Mtoe, kar je 11 odstotkov manj kot v preteklem letu.
Delež končne porabe energije v slovenskih gospodinjstvih je v obdobju 2002–2009 v povprečju znašal 23 odstotkov celotne končne porabe energije. Zaradi povečane uporabe elektronskih naprav se energija v gospodinjstvih v veliki meri izkorišča v obliki električne energije. Končna poraba električne energije v gospodinjstvih tekom let niha. V povprečju gospodinjstva porabijo 34 odstotkov celotne končne porabe električne energije, v letu 2009 je bilo to 3.137 GWh ali 1.543 kWh na prebivalca na leto oziroma 4,2 kWh na prebivalca na dan.
Končna poraba energije v EU-27 se je v obdobju 1998–2008 povečala za 5 odstotkov. Glede na posamezni sektor je največji porast v storitvenih dejavnostih (14 %) in transportu (13 %), medtem ko je v gospodinjstvu zaznati zmerno povečanje (2 %), končna poraba energije v industriji pa je upadla za 3 odstotke. Po podatkih Eurostata je v letu 2008 v državah članicah EU 25 odstotkov (297 Mtoe) končne porabe energije pripadalo gospodinjstvom, od tega je bilo 24 odstotkov energije porabljeno v obliki električne energije. Poraba električne energije v evropskih gospodinjstvih se je sicer v obdobju 1998–2008 povečala za 17 odstotkov in je v letu 2008 znašala 70 Mtoe.
Smrtonosni potres z uničujočimi cunamiji, ki je Japonsko porinil na prag jedrske katastrofe in spominja na jedrsko nesrečo v Černobilu leta 1986, je v ospredje postavil iskanje alternativnih energetskih virov ter izkoriščanje obnovljivih virov energije (OVE).
Statistični podatki kažejo na povečevanje deleža električne energije iz OVE; v Sloveniji se je v obdobju 2002–2009 delež električne energije iz OVE v bruto porabi električne energije povečal za 11,4 odstotne točke.

Poraba električne energije na prebivalca in delež električne energije iz OVE v bruto porabi električne energije, Slovenija; Vir: SURS

Podatki Eurostata kažejo, da se je delež OVE v končni porabi energije v evropskih gospodinjstvih v obdobju 1998–2008 povečal za 21 odstotkov in je v letu 2008 znašal 34 Mtoe.

Nastajanje in ravnanje s komunalnimi odpadki

Potrošniško naravnana evropska gospodinjstva zaradi višjega življenjskega standarda porabijo vedno več izdatkov za hrano in različne proizvode, ki prej ali slej postanejo odpadek.
Količine komunalnih odpadkov v Sloveniji in v ostalih državah članicah z leti naraščajo. V Sloveniji je v obdobju 2002–2009 v povprečju nastalo približno 430 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto, v EU-27 pa v obdobju 2002–2008 približno 520 kg na prebivalca na leto.
Ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji še vedno poteka pretežno po logiki neomejenih naravnih virov, neekološkega načrtovanja proizvodov ter zbiranja in odlaganja odpadkov na odlagališča. V Sloveniji se je količina odloženih komunalnih odpadkov v obdobju 2002–2009 gibala med 88–69 odstotki, kar pomeni nekje med 361–309 kg na prebivalca na leto. V zadnjih treh letih se je odstotek odloženih komunalnih odpadkov začel zmanjševati, vendar smo v letu 2009 še vedno odložili 69 odstotkov celotne količine nastalih komunalnih odpadkov ali 309 kg na prebivalca na leto.

Količina nastalih in odloženih komunalnih odpadkov ter delež odloženih komunalnih odpadkov, Slovenija; Vir: SURS

Količina odloženih komunalnih odpadkov v državah članicah se, po podatkih Eurostata, zmanjšuje, delež recikliranih in kompostiranih odpadkov pa povečuje. V letu 2008 se je v EU-27 odložilo približno 40 odstotkov nastalih komunalnih odpadkov, 40 odstotkov odpadkov je bilo recikliranih (vključno s kompostiranjem), 20 odstotkov odpadkov pa je šlo v sežig. V letu 2008 se je glede na leto 1995 delež recikliranih odpadkov (vključno s kompostiranjem) povečal za 24 odstotnih točk, delež odloženih odpadkov pa zmanjšal za 22 odstotnih točk.

Ravnanje s komunalnimi odpadki, EU-27; Vir: Eurostat

Poleg nevarnih odpadkov so za okolje posebno problematični biorazgradljivi odpadki, ki zajemajo predvsem ostanke hrane in zeleni vrtni odrez. Letna količina biorazgradljivih odpadkov, nastalih v evropskih gospodinjstvih, je bila v zadnjih petih letih ocenjena na 76,5–102 milijona ton.
Iz ene tone odloženih nepredelanih odpadkov se v odvisnosti od deleža razgradljivega ogljika sprosti med 120 m3 in 180 m3 deponijskega plina. Iz ene tone odloženih biorazgradljivih odpadkov pa se v okolje sprosti med 200 m3 in 400 m3 deponijskega plina, ki je sestavljen pretežno iz metana (CH4) in ogljikovega dioksida (CO2). CH4 je v primerjavi s CO2 za okolje bolj škodljiv; gre namreč za toplogredni plin (TGP) s potencialom globalnega segrevanja 25 v 100 letih. To pomeni, da v povprečju v 100 letih vsak kilogram CH4 ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO2. Odlagališča odpadkov so tako tretji največji izvor antropogenega CH4 v svetovnem merilu.
V letu 2008 so v EU-27 izpusti TGP iz dejavnosti ravnanja z odpadki znašali 139 milijonov ton ekvivalenta CO2; od tega so 75 odstotkov izvorov predstavljali odpadki, odloženi na odlagališča, 20 odstotkov ravnanje z odpadno vodo, preostanek pa sežiganje odpadkov. V obdobju 1990–2008 so se izpusti TGP zaradi boljšega ravnanja z odpadki (manjši delež odloženih biorazgradljivih odpadkov, višja stopnja reciklaže in energetska izraba odpadkov) zmanjšali; zaradi odlaganja odpadkov na odlagališča so se zmanjšali za 39 odstotkov, izpusti pri ravnanju z odpadno vodo za 11 odstotkov in izpusti od sežiga odpadkov za 26 odstotkov.

Prispevanje gospodinjstev k izpustom toplogrednih plinov

Slovenija se je z ratifikacijo Kjotskega protokola zavezala, da bo količine izpustov TGP do leta 2012 zmanjšala povprečno za 8 odstotkov glede na izhodiščno leto 1986, vendar so se te količine v obdobju 1986–2008 povečale za dobrih 5 odstotkov. V letu 2008 so bili izpusti TGP za slabe 4 odstotke večji kot v preteklem letu in so znašali 21.285 Gg v ekvivalentih CO2, kar je 5 odstotkov nad izhodiščno vrednostjo (20.228 Gg v ekvivalentih CO2).
Gospodinjstva prispevajo k skupnemu deležu izpustov TGP na račun odpadkov, odpadne vode, porabe energije (za ogrevanje, uporabo elektronskih naprav) in v vedno večji meri tudi na račun osebnega transporta oziroma prevoza z osebnim avtomobilom.
V EU-27 je bilo v obdobju 1990–2008 zaznati 11-odstotno znižanje celotnih izpustov TGP. V letu 2008 je v EU-27 skupaj nastalo skoraj 5 milijonov ton izpustov TGP v ekvivalentih CO2, od tega 19 odstotkov na račun prometa, ki je v obdobju 1990–2008 povečal izpuste TGP za 24 odstotkov. V letu 2006 je v EU-27 več kot polovica porabe energije v prometu pripadla gospodinjstvom, ki so s tem povzročila za več kot 51 odstotkov vseh nastalih izpustov TGP iz gospodinjstev, 36 odstotkov izpustov TGP iz gospodinjstev pa je nastalo na račun ogrevanja. Gospodinjstva v EU-27 zapravijo povprečno 2 odstotka vseh izdatkov za javni in 11 odstotkov za osebni transport. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je v EU-27 v obdobju 1995–2006 naraslo za 25 odstotkov. Posledica tega je med drugim tudi povečanje števila odsluženih avtomobilov.
Prav tako kot v ostalih državah članicah je tudi v Sloveniji zaznati povečevanje izpustov TGP v prometu, ki so se v letu 2008 glede na izhodiščno leto povečali za kar 202 odstotka. V Sloveniji je promet v izhodiščnem letu k nacionalnim izpustom TGP prispeval 10 odstotkov, v letu 2008 pa že 29 odstotkov izpustov TGP. K temu prispevajo tudi gospodinjstva: v obdobju 2005–2009 se je število osebnih avtomobilov povečalo za nekoliko več kot 10 odstotkov in konec leta 2009 je bilo v Sloveniji registriranih 490 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Število v cestnem javnem potniškem prometu prepeljanih potnikov pa se je v obdobju 2005–2009 zmanjšalo skoraj za 8 odstotkov. Ravno tako se je zmanjšala količina opravljenih potniških kilometrov v cestnem javnem potniškem prometu: v obdobju 2002–2009 za nekoliko več kot 32 odstotkov.
Slovenija lahko pri zmanjševanju izpustov TGP izkorišča naravno danost – veliko poraščenost z gozdom – ter se na ta način bolj približa načelom trajnostnega razvoja. Gozd je energetski vir (biomasa), hkrati pa je naravni sistem za ponor izpustov CO2. Energetska izraba lesa je pomembna z vidika zamenjave fosilnih goriv in s tem zmanjšanja izpustov TGP. Les je material z zelo nizkim, lahko tudi negativnim, ogljičnim odtisom, lesni ostanki pa so obnovljiv vir energije. Slovenski gozdovi letno vežejo približno 5 Mt CO2, od česar se nam v doseganju Kjotskih ciljev znižanja izpustov šteje 1,32 Mt CO2.

Zaključek

Pri obvarovanju našega planeta štejejo aktivnosti vsakega posameznika, vsakega gospodinjstva in vsake skupnosti. Da se aktivnosti na področju varstva okolja povečujejo, kažejo tudi statistični podatki, ki v obdobju 2002–2008 zaznavajo porast izdatkov za varstvo okolja. Največji delež izdatkov se vlaga predvsem v ravnanja z odpadki (približno 40 % celotnih izdatkov za varstvo okolja) in v upravljanje z odpadnimi vodami (približno 30 % celotnih izdatkov za varstvo okolja), kar se kaže tudi v povečevanju deleža predelanih odpadkov in očiščene odpadne vode. Dokaz okoljske ozaveščenosti pa je tudi vedno večja vrednost in iskanost proizvodov in storitev, ki so pridobili znak za okolje oz. t. i. »eco-label«. Ekonalepke so kot simbol okoljske kakovosti posameznega proizvoda ali storitve tako postale sredstvo konkurenčnosti s pozitivnim učinkom na okolje. Ekološko naravnana potrošnja gospodinjstev je torej priložnost za intenzivnejši razvoj okolju prijaznejših proizvodov in storitev.

Viri
Energy, transport and environment indicators. 2010. EUROSTAT.
Environmental statistics and accounts in Europe. 2010. EUROSTAT.
Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo, druga posodobljena izdaja. SURS.
Okoljski kazalniki za slovenijo. SURS.
Podatkovni portal SI-STAT.
http://www.stat.si/
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/search_database