Natura 2000 med omejitvami in priložnostmi – EOL 77

Zaradi Nature 2000 je med lokalnimi skupnostmi vse več nezadovoljstva, ker je to zanje omejitveni razvojni faktor. Čeprav imajo občine zaradi teh omejitev veliko pripomb, pa na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pravijo, da so te večinoma na splošni ravni. Po analizi konkretnih problemov, ki jih občine oziroma lokalne skupnosti izpostavijo, se velikokrat ugotovi, da gre predvsem za nerazumevanje problematike, za težave zaradi drugih vzrokov (npr. nitrati, prostorska zakonodaja, urejanje voda idr.), do zapletov pa lahko pride tudi pri izvajanju postopkov, povezanih z Naturo 2000, predvsem zaradi kadrovskih težav posameznih služb. Mišljena sta število in usposobljenost ter s tem povezana pretirana uporaba previdnostnega načela. Največ težav pri upoštevanju omejitev, ki jih daje Natura 2000, se pojavi, ko se poskušajo izigrati predpisi na planski in izvedbeni ravni ter se pojavijo zapleti že v zelo poznih fazah postopkov, pravi dr. Peter Skoberne iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Zato je najhitrejša in najvarnejša pot za investitorje (npr. načrtovanje plinovodnega omrežja), da se dosledno izvajajo predpisi. So pa primeri, v katerih ciljev Natura 2000 ni mogoče uskladiti z določeno obliko razvoja. Primer tega so gradnje verig akumulacijskih elektrarn na večjih vodotokih, ki hitro tekočo reko spremenijo v sistem akumulacij. V teh primerih obstaja možnost, da se drugi interesi (npr. doseganje ciljev deleža obnovljivih virov, zagotavljanje protipoplavne varnosti) dosegajo s prevlado druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, pravi dr. Peter Skoberne.

Vpliv Nature 2000 na občine

Ob kocu lanskega leta je več občin podalo pripombe oziroma mnenja na predlog sprememb in dopolnitev območij Natura 2000, ki ga je podal Zavod RS za varstvo narave. Skupaj je bilo podanih 351 pobud (enota nadaljnje obravnave). Pri nekaterih pobudah gre za manjše tehnične spremembe meja, pri drugih za specifične stvari. Pri teh je potrebno usklajevanje, pri čemer pa je v ospredju ohranjanje biotske raznovrstnosti. Gospodarske koristi načelno niso primarni cilj naravovarstvenih dejavnosti, ampak naj bi gospodarski učinki sledili naravovarstvenim ciljem. Območje pod statusom Natura 2000 tako spreminja razvojne nujne zahteve samoupravnih lokalnih skupnosti. Podaja omejitve pri uporabi naravnih bogastev na nekem območju, vendar po drugi strani ponuja številne spodbude za ohranjanje biotske raznovrstnosti z ugodnimi učinki na ekonomski razvoj lokalnih skupnosti. Vprašanje je torej, ali lokalne skupnosti znajo te možnosti izkoristiti? Na Občini Zreče pravijo, da določitev območja Natura 2000 ne vpliva na nadaljnji razvoj njihove občine. Nasprotno, občina je sodelovala pri različnih naravovarstvenih projektih (NATREG, WETMAN, ALPA, Vizija Pohorja 2020), ki pravzaprav pripomorejo k nadaljnjemu razvoju občine. Kako zavarovana območja vplivajo na razvoj občine, je verjetno odvisno od značaja občine, od območja, ki je v zavarovanem predelu, in od priložnosti, ki jih lahko občina pri tem izkoristi. Največji ugotovljeni gospodarski učinek varstva narave pa naj bi bil naravovarstveni turizem. Vendar, ali je dovolj, da se regija ali lokalna skupnost gospodarsko okrepi in ponudi delovna mesta širšemu naboru poklicev in znanj? Na območjih Natura 2000 namreč ni predvidenih veliko neposrednih delovnih mest, saj so za doseganje ciljev z Operativnim programom predvidene predvsem obstoječe službe, ki te naloge vključijo v svoje redne dejavnosti (npr. gozdarstvo), je povedal dr. Peter Skoberne in dodal, da so pri Naturi 2000 veliko večji posredni ekonomski učinki, saj ta območja pritegnejo številne turiste in prispevajo k zagotavljanju kakovostnih pogojev za življenje in zadrževanje na teh območjih. Nekaj delovnih mest pa se ustvari prek projektov, povezanih z Naturo 2000, zlasti tistih iz finančnega mehanizma LIFE+.

V Sloveniji malo zgledov iz programa Natura 2000

Evropska komisija izpolnjevanja ciljev direktive glede določitve območij Natura 2000 ne ocenjuje na podlagi deleža zavarovanih območij v posamezni državi, ampak po deležu vrst in habitatnih tipov, za katere so zadovoljivo določena območja Natura 2000. Njihov cilj je, da zagotavljajo za ciljne vrste in habitatne tipe ustrezen življenjski prostor. Območja Natura 2000 se določajo na podlagi sedanjih strokovnih podatkov in meril, ki so navedeni v Direktivi o pticah in Direktivi o habitatih. Velik delež območij Natura 2000 v Sloveniji pa je posledica dejstva, da je narava v naši deželi pestra in ohranjena, kar je njena dokaj podcenjena primerjalna prednost pred državami severne in zahodne Evrope, pravi dr. Peter Skoberne. Operativni program upravljanja območij Natura 2000 za 2007–2013 spodbuja povezavo med varovanjem naravnih bogastev ter ekonomskim, komercialnim in družbenim razvojem, kjer pa so prednostni tisti interesi, ki spoštujejo in ohranjajo naravne danosti na nekem območju. S tega vidika torej območja Natura 2000 za neko občino ne predstavljajo nujno ovire za razvoj, ampak ob pravi strategiji priložnost. Razvoj, ki temelji na trajnostni rabi virov in zeleni podobi, je namreč skladen s cilji območij Natura 2000. Kot tovrsten uspešen primer z vidika promocije (in tudi črpanja sredstev EU) naravnih danosti za razvoj občine je dr. Peter Skoberne navedel občino Velika Polana, ki med drugim velja za evropsko vas štorkelj.

Za mlade kmetovanje ni privlačno

Območja Natura 2000 vplivajo tudi na način kmetovanja. Akcijski načrt se posebej osredotoča na vključevanje potreb biotske raznovrstnosti v skupno kmetijsko politiko, kjer neposredna izplačila kmetom niso več vezana na proizvodnjo, ampak na izpolnjevanje več okoljskih standardov ter standardov glede dobrega počutja živali in varnosti živil. Naravovarstveno vrednejša območja so praviloma manj primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, zato se na teh mestih spodbuja ohranjanje tradicionalnega načina kmetovanja. Ker kmetijska dejavnost v Sloveniji vse bolj upada, tudi rezultati državnih revizorjev so pokazali, da vlada in pristojna ministrstva ter sklad kmetijskih zemljišč v letu 2010 niso uspešno varovali kmetijskih zemljišč kot pogoju za samooskrbo, je lahko to še dodaten problem, saj se vse manj mladih odloča za kmetovalce. Kljub več finančnim spodbudam gre pri kmetijsko-okoljskih ukrepih za prostovoljno odločitev, zato po besedah dr. Petra Skoberneta ni mogoče zagotavljati dolgoročnosti ukrepov niti zagotoviti, da se ukrepi na najbolj prednostnih območjih tudi dejansko izvajajo. Načelno se kmetje odločajo za tiste spodbude, ki so za njih finančno privlačnejše.

Finančni viri ostali na papirju

V Operativnem programu – program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007–2013 so opredeljeni tudi projektni predlogi za sofinanciranje na območjih Natura 2000. Gre predvsem za projekte infrastrukturne javne uporabe (kolesarske poti, parkirišča, sanitarije, informacijska infrastruktura idr.), infrastrukture za obiskovanje varovanih območij (informacijski centri, opazovalnice, razgledišča, označevanje, pešpoti, naravoslovne in kulturne poti, učne poti idr.), novih podjetniških priložnosti (vodenje, podpora delu na daljavo, podpora podjetjem in e-podjetjem, vezanih na trajnostni razvoj idr.), projekte, ki so vezani na povečanje dohodka lokalnega prebivalstva (dopolnilne dejavnosti na kmetijah, tradicionalna in komplementarna medicina, spominki, prodaja na domu, domača in umetna obrt, socialne kmetije idr.), ter projekte za razvoj novih turističnih proizvodov. Točnih informacij glede izvajanja teh projektov na ministrstvu še nimajo, saj analiza izvajanja tekočega Operativnega programa še poteka. So pa bile investicije in storitve iz nacionalnega operativnega programa iz predvidenega finančnega vira le delno realizirane. »Glavni razlog je bilo pomanjkanje nacionalnih sredstev za sofinanciranje teh projektov oziroma ne dovolj visoka prioritetnost teh projektov, da se zanje zagotovi sofinanciranje,« je povedal dr. Peter Skoberne. Zato so akterji varstva narave za vsaj delno izvedbo načrtovanih aktivnosti iskali alternativne vire financiranja. To so bili najpogosteje čezmejni programi in program Evropskega teritorialnega sodelovanja v okviru ESRR ter donatorska sredstva Kneževine Monako. »Tudi izvedba investicij in storitev iz projektnih predlogov, ki naj bi se financirali iz regionalnih razvojnih programov, je bila le delno realizirana. Glavni razlog so bile drugačne prednostne usmeritve občin, ki so tudi odločale, kam usmerjati razpoložljiva sredstva,« je še povedal dr. Peter Skoberne. Za razvoj območij Natura 2000 ponuja EU tudi finančne podpore, in sicer je za obdobje 2007–2013 za sofinanciranje projektov v okviru programa Natura 2000 in biotsko raznovrstnost v skladu LIFE+ na voljo 836 milijonov evrov.

Natura 2000 sredstvo za trajnostni razvoj

In kako lahko biološka raznovrstnost oziroma ohranjanje naravnih habitatov in vrst pripomore k trajnostnemu razvoju gospodarstva? Gospodarska in socialna blaginja je odvisna od naravnih virov, ki jih zagotavljajo različni ekosistemi, z nenehnim slabšanjem, rušenjem delovanja naravnih habitatov pa se lahko ekosistemi, ki te vire zagotavljajo, porušijo. Dobrine, ki nam jih biotska raznovrstnost in ekosistemi zagotavljajo, so vsekakor potrebne za gospodarsko blaginjo, kakovost življenja in zdravje. V oceni načrta iz leta 2010 za Akcijski načrt EU za biotsko raznovrstnost je opredeljeno, da je izguba biotske raznovrstnosti veliko več kot le izguba vrst. Pritiski na naravno okolje se kažejo predvsem v spremembi namembnosti tal, v širjenju urbanih območij, v čezmernem izkoriščanju naravnih virov, širijo se invazivne tuje vrste, veča se onesnaževanje. Na biotsko raznovrstnost pa vplivajo tudi podnebne spremembe, predvsem pri spremembah vzorcev porazdelitve, selitve in razmnoževanja vrst. K upadanju biotske raznovrstnosti prispevajo tudi vzorci velike potrošnje v Evropi. V letu 2010 je neodvisna študija Ekonomija ekosistemov in biotska raznovrstnost (TEEB) pokazala, da je vrednost svetovne izgube storitev ekosistemov samo v kopenskih ekosistemih 50 milijard evrov na leto. Izumrtje grozi 25 % evropskih živalskih vrst, vključno s sesalci, dvoživkami, plazilci, pticami in metulji, kar lahko poruši celoten ekosistem. V letu 2009 pa je bilo 65 % zaščitenih habitatov in 52 % zaščitenih vrst v skladu z naravovarstveno zakonodajo EU v neugodnem stanju ohranjenosti. Podatki kažejo, da je bilo v zadnjih 15 letih pozidanih več kot 12.500 km² tal, kar je 8 % več pozidanih površin. Evropejci pa trenutno porabljamo dvakrat več naravnih virov, kot jih lahko zagotavljata kopno in morje v EU. Smotrna poraba naravnih dobrin in zavedanje o njihovih koristih je seveda zelo dobrodošla. Vse to kaže vse večjo nujnost vpeljave trajnostnega razvoja v način delovanja gospodarstva in drugih organizacij.

Občina ni smela urediti učne poti

Kakšne izkušnje imajo z Naturo 2000, smo med drugim povprašali občino Postojna. Odgovoril je Milan Štulc.

Določitev območja Natura 2000 spreminja razvojne možnosti lokalnih skupnosti. Kako odločitve za območje Natura 2000 v občini Postojna vplivajo na razvoj občine?
Občina Postojna ima kar dve tretjini svojega ozemlja v območju Natura 2000. Prevladujejo območja, ki se varujejo na podlagi direktive o pticah, predvsem gre za vrste, ki so na tem območje ogrožene. Gre za kosce, vodomce, pisano penico, kozačo idr.

Območje Nature 2000 predstavlja predvsem določene omejitve pri širitvi stavbnih zemljišč. Tako je imela občina precej težav pri širitvi območja obrtne cone pri Velikem Otoku, ki ga je morala zmanjšati zaradi varstvenih režimov v tem območju ter zmanjšati obsežno območje že obstoječih stavbnih zemljišč za namene širitve obrtne cone v Prestranku. Pojavljajo se tudi težave pri konkretnih izvedbenih projektih. Tako je občina predvidevala ureditev izobraževalne pešpoti ob reki Pivki, ki bi potekala po območju Nature 2000. A kljub temu, da je bil namen ureditve učne peš poti izobraževalen in varovalen, ni uspela pridobiti potrebnih soglasij od pristojnih institucij. Sprejetje območij Nature 2000 je negativno vplivalo na razvoj občine, vendar upamo, da bodo imele v bodoče občine z visokim deležem Nature 2000 več prednosti pri raznih razpisih in pridobivanju evropskih sredstev.

Je v interesu lokalne skupnosti, da ima na svojem območju čim več zavarovanih območij? Kako ohranjanje naravnega bogastva uspešno povezati tudi z novimi gospodarskimi priložnostmi in pozitivnim ekonomskim učinkom? Lahko navedete kakšen dober primer?
Ne. Občinam je sicer v interesu, da je narava na njihovem ozemlju neokrnjena, lepa in čista. Gleda na to, da je njihova izvirna pristojnost urejanje prostora na lastnem ozemlju, pa bi pričakovali, da se to tudi izvaja in upošteva. Občina je želela z ureditvijo pešpoti ob reki Pivki skozi varovano območje šolarjem in turistom predstaviti bogato naravno dediščino tega območja in izkoristiti priložnost, ki ga ponuja to območje tik ob vhodu v Postojnsko jamo. Vendar pristojne institucije niso imele posluha za ta poseg. Žal je bil to naš prvi poskus, da bi izkoristili to priložnost promocije Nature 2000, ki nam ni uspel. 

———————-

Operativni program – program upravljanja območij Natura 2000, 2007–2013. Ljubljana: Vlada RS, dne 11. oktobra 2007.

Akcijski načrt EU za biotsko raznovrstnost: ocena iz leta 2010. Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropske unije, 2010.

Poročilo o obravnavi predhodnih mnenj občin in ostalih mnenj na predlog sprememb in dopolnitev območij Natura 2000, razgrnjen dne 29. 10. 2012. Ljubljana: Zavod RS za varstvo narave, 21. 1. 2013.