Naložbe v vodno infrastrukturo | | |
Med številnimi naložbami v vodno infrastrukturo se nadgradnja Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik uvršča med največje in najzahtevnejše, saj gre za četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v Sloveniji. Novi predpisi o obveznem terciarnem čiščenju odpadnih vod, gre za dušikove in fosforjeve snovi, so zahtevali takšno naložbo. Dr. Marjeta Stražar, direktorica Javnega podjetja Centralna čistilna naprava in doktorica bioloških znanosti, ki prisega na znanje in razvoj kot pogoj za kakovostno vodenje procesov čiščenja odpadne vode, pojasnjuje največje strokovne izzive pri izvedbi nadgradnje. Naložba v višini približno 15,5 milijona evrov je bila financirana pretežno iz kohezijskih sredstev. Zmogljivost nadgrajene čistilne naprave je 149.000 PE in sprejema komunalno in industrijsko odpadno vodo šestih občin: Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin in Cerklje na Gorenjskem. Izvajalci gradnje so bili Pomgrad, GH Holding in inženirsko podjetje PROPLUS. | |
Nadgradnja CČN Domžale-Kamnik ni pomembna le za to, ker gre za četrti največji sistem za čiščenje odpadnih vod v Sloveniji, pač pa zlasti za to, ker gre za objekt z najsodobnejšo tehnologijo. Na katere tehnološke posebnosti bi opozorili?
V okviru nadgradnje infrastrukture Centralne čistilne naprave (CČN) je bil zgrajen nov vstopni objekt, ki omogoča sprejem večje količine padavinske odpadne vode, gre za mešan kanalizacijski sistem, s sedanjih 7 mio m3 na 9 mio m3. Zagotovljeno je ustrezno mehansko predčiščenje, obvladovan je sprejem grezničnih gošč ter blata malih komunalnih čistilnih naprav. Najbolj pomemben del nadgradnje obsega izgradnjo nove aerobne stopnje za biološko čiščenje. Poleg čiščenja ogljikovih snovi omogoča tudi kakovostno čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi oziroma terciarno čiščenje. Izbrani tehnološki postopek vključuje tehnologijo naprednih sekvenčnih reaktorjev (SBR) z anaerobnim selektorjem za delno biološko odstranjevanje fosforja. V proces je vključen še moderen sistem deamonifikacije za čiščenje tehnoloških odpadnih vod z visoko vsebnostjo dušika, ki je v Sloveniji novost in postaja stanje tehnike v svetu.
Te novosti so zahtevale kakovostno strokovno načrtovanje in koordinacijo, saj se je pri naložbi združilo šest občin, s sredstvi pa sta sodelovali EU in država. Čeprav ste se že preizkusili v prvi fazi gradnje, bodo vaše izkušnje in problemi, s katerimi ste se srečevali, zanimivi za vse potencialne investitorje. Slovenja v zadnjem obdobju veliko vlaga v ureditev vodnega kroga. Kje so bili največji izzivi?
V prvi vrsti je bil pomemben izziv izbor ustrezne tehnologije, ker je sistem CČN zahteven zaradi sprejema raznovrstnih industrijskih odpadnih vod in skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem CČN sprejema tudi nekatere tekoče odpadke. Te je treba ustrezno obvladovati in zagotoviti ustrezno čiščenje z najmanjšim vplivom na okolje. Drug pomemben izziv se nanaša na pridobivanje finančnih sredstev za tako zahtevno investicijo, ki je sicer v pristojnosti občin lastnic infrastrukture. Gradnja je potekala stopenjsko ob obratovanju obstoječe CČN, kar je predstavljalo kar velik izziv.
Z nadgradnjo izpolnjujete zahteve regulative o obveznem terciarnem čiščenju odpadnih vod. Kaj je kazal monitoring pred nadgradnjo in kakšno bo izboljšanje?
CČN je vsa zadnja leta zagotavljala ustrezno kakovost čiščene vode. Tudi pred začetkom nadgradnje ni čezmerno obremenjevala okolja. Z avgustom 2016 so začele veljati nove oziroma zaostrene mejne vrednosti za izpust v vodotoke in temu smo sledili z nadgradnjo. Tudi v času gradnje je sistem CČN obratoval skladno z zakonodajnimi zahtevami in ni bilo izpadov iz obratovanja razen v času nekajurnih prekinitev zaradi povezav na nove linije.
Kaj bo pridobila Kamniška Bistrica in kako so se v projekt vključevale gospodarske družbe, še posebej tiste, ki morajo izpolnjevati uredbo IED?
Nadgradnja sistema CČN bo vplivala na izboljšanje ekološkega stanja reke Kamniške Bistrice pod iztokom CČN, ker se je obremenitev zaradi boljše kakovosti iztoka bistveno zmanjšala. CČN sprejema tudi odpadno vodo večine industrijskih virov šestih občin – od večjih virov prehrambene, tekstilne, farmacevtske in kovinske industrije do manjših virov proizvodnih obratov. V zadnjih letih je industrija zaradi zahtev zakonodaje in tudi zaradi obračunavanja storitve čiščenja glede na dejansko obremenitev precej bolj vestna pri nadzoru in kakovosti izpusta odpadne vode v kanalizacijo in na CČN. Predvsem zavezance po IED zelo zanima kakovost čiščenja na CČN. Pripravljeni so sodelovati. Obveščajo nas o nepredvidenih dogodkih in izpustih večjih obremenitev odpadne vode na CČN.
Stroka pri sodobnih postopkih čiščenja odpadnih vod poudarja, da je pri naložbah te vrste eno bistvenih vprašanj ponovna uporaba odpadne vode – ne le nazaj v naravo, temveč tudi za industrijske namene, za namakanje javnih površin itd. Kaj vam omogoča nadgradnja CČN, ko gre za ponovno uporabo?
CČN že vrsto let v procesu anaerobne digestije pridobiva bioplin, ki se porabi za proizvodnjo toplotne in električne energije. Ravno tako smo pridobili dovoljenje za uporabo proizvoda, to je opranega peska. Na področju pridobivanja fosforja iz odpadne vode, ki ga je v svetu le še za nekaj deset let, se stanje tehnike v svetu zelo hitro razvija. Trendom sledimo. V nadgrajeni CČN je tudi izvedena ponovna izraba očiščene vode za spiranje in za proizvodno toplotne energije s toplotnimi črpalkami voda-voda.
Vaša CČN proizvede iz bioplina precejšnje količine električne energije. Kaj vam to pomeni finančno, za kakšne količine blata iz ČN gre in za kaj blato uporabite?
CČN iz bioplina s kogeneracijo oziroma soproizvodnjo toplotne in električne energije na bioplinskih motorjih proizvede nad 90 odstotkov potrebne električne energije. Občasne viške oddajamo v javno mrežo kot kvalificiran proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov. To je seveda velik prispevek k zniževanju cene storitve. Naši občani tudi zaradi tega plačujejo nizko ceno storitve, ki je pod slovenskim povprečjem. V prihodnje se bo ta odstotek zaradi večjih tehnoloških zahtev po električni energiji sicer zmanjšal, vendar bo pomembno prispeval k zniževanju stroškov storitve.
Toda upravljavci čistilnih naprav po naložbah v sisteme čiščenja odpadnih vod pravijo prav nasprotno – da se ne bo mogoče izogniti večjim zneskom na položnicah za gospodinjstva. Kako bo pri vas?
Drži, večja kakovost je neobhodno povezana z višjimi stroški. Največji vpliv na povečanje cene bo strošek omrežnine. Nanjo nimamo vpliva, saj obsega pokrivanje amortizacije izgrajene infrastrukture. Tudi višjo kakovost čiščenja je mogoče zagotavljati le s povečano porabo energentov, nujno potrebnih kemijskih snovi in večjim vložkom vzdrževanja novo zgrajenega sistema. Povečanju cene se tako ne bo mogoče izogniti. Dejstvo pa je, da CČN s strokovnim pristopom izvaja tudi vrsto posebnih storitev, ki skladno z zakonodajo znižujejo ceno za obvezno gospodarsko javno službo. Cena čiščenja na CČN velja že od leta 2006. Je med nižjimi v Sloveniji. V prihodnjih letih načrtujemo povečanje cene, in sicer v roku 2-3 let. Strošek za povprečno gospodinjstvo se bo s sedanjih cca 4 € na mesec povečal na cca 8 € na mesec, kar predstavlja nizek odstotek oziroma pod 10 odstotkov vseh komunalnih storitev.
Že zdaj ste hkrati z upravljanjem CČN razvili različne programe usposabljanja in izobraževanja. Kaj boste ponudili občanom in operaterjem čistilnih naprav, ki jih bo tak objekt zagotovo zanimal?
Vedno smo odprti za komunikacijo. Vsi zainteresirani ste lepo vabljeni na ogled CČN. Naša strokovna skupina že od leta 2006 izvaja izobraževanje za operaterje čistilnih naprav. Doslej se je izobraževanj udeležilo že nad 500 udeležencev. Področje čiščenja odpadnih vod je zelo zahtevno. V Sloveniji tega znanja močno primanjkuje. JP CČN ima registrirano raziskovalno skupino in sodeluje v raziskovalnih projektih za nadgradnjo znanja, ko gre za čiščenje odpadne vode. Vedno smo podpirali razvoj. Raven znanja želimo dvigniti v naši skupini in v širšem okolju, kar dokazujejo naše strokovne objave v mednarodnem registru objav.
Kako bodo občine pristopile k namestitvi malih komunalnih čistilnih naprav glede na to, da so roki spet odmaknjeni in kaj to pomeni za vaše podjetje?
Podatkov o razmišljanju o tej temi po občinah nimamo. Dejstvo pa je, da odmik rokov za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav na nivoju države pomeni še nadaljnje onesnaževanje okolja brez potrebe in je za nas, ki vestno skrbimo za čistejše okolje, nesprejemljivo.