Avtonomna vozila | | Aljaž Lipar, dipl. inž. log., diplomant Fakultete za logistiko UM; izr. prof. dr. Matjaž Knez, Fakulteta za logistiko UM; izr. prof. dr. Darja Topolšek, Fakulteta za logistiko UM | |
Ideja, da voznik postane le potnik, ki lahko med vožnjo opravlja kakršno koli drugo opravilo, počasi postaja realnost. Po svetu se vedno več podjetij, ki izvajajo transportne storitve, usmerja k avtonomni vožnji. V ameriški državi Kaliforniji npr. testiranja avtonomnih vozil izvaja trenutno 55 različnih podjetij, med pomembnejšimi so tudi Waymo, General-Motors, Ford, Mercedes-Benz (»Testing of Autonomous Vehicles with a Driver« [DMV CA], 2018). | |
Avtonomna vozila so vozila, ki lahko delno ali v celoti prevzamejo dinamično vožnjo in posledično voznika »spremenijo« v potnika. Natančnejši odgovor na vprašanje, kaj sploh je avtonomno vozilo, je podala Združba avtomobilskih inženirjev (Society of automotive engineers ali SAE). Opredelili so šest stopenj avtonomije (SAE stopnja 0 = brez avtomatizacije – SAE, stopnja 5 = popolna avtomatizacija). Razvrstili so jih glede na to, v kakšnem obsegu je tehnologija sposobna podpirati in pomagati pri voznikovih nalogah. Pri stopnjah od 0 do 2 voznik nadzira vozno okolje, pri stopnjah od 3 do 5 pa spremljanje prometnega okolja prevzame sistem oz. avtonomna tehnologija. Največja in ključna razlika je med stopnjo 2 in stopnjo 3. Pri stopnji 2 človek še upravlja del dinamične vožnje, pri stopnji 3 pa nadzor nad avtomobilom prevzame avtonomna tehnologija (»Taxonomy and Definitions for Terms Related to Driving Automation Systems for On-Road Motor Vehicles« [SAE standards], 2016).
Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da za posledicami prometnih nesreč po svetu vsako leto umre več kot milijon ljudi, med 20 in 50 milijonov pa jih utrpi telesne poškodbe (»Road traffic injuries« [WHO fact sheets], 2018). Glavni vzrok za te nesreče je človeški faktor. Pri ameriški Agenciji za varnost v prometu so ugotovili, da je kar 94 % vseh prometnih nesreč povezanih s človeškimi napakami ali slabimi odločitvami voznikov (»Automated Vehicles for Safety« [Tehnology & innovation], b.d.). Strokovnjaki napovedujejo, da bodo avtonomna vozila prinesla pozitivne spremembe, kot je zmanjšanje števila prometnih nesreč in smrtnih žrtev le teh.
V analizi prometnih nesreč je zajetih 76 prometnih nesreč v obdobju med 14. oktobrom 2014 in 11. majem 2018 (Lipar, 2018). V obravnavanih prometnih nesrečah so bila udeležena vozila desetih različnih podjetij v fazi testiranja in petih posameznikov. Med tipi prometnih nesreč je prevladovalo trčenje v zadnji del avtonomnega avtomobila. Ta vrsta prometne nesreče je zelo težko prepričljiva tako za voznika kot avtonomno vozilo. Sledilo je bočno trčenje, čelno trčenje, v najmanj primerih je prišlo do trčenja z ovirami na cesti.
Na zgornjem grafu je prikazan povzročitelj prometne nesreče. V največ primerih je bil za prometno nesrečo odgovoren voznik soudeleženega vozila. Skupno človeški faktor predstavlja kar 97,4 % krivde. Trčenje sta povzročili zgolj dve avtonomni vozili, v obeh primerih pa je nastala le manjša gmotna škoda. Iz grafa desno spodaj so razvidne posledice obravnavanih prometnih nesreč. Po večini je nastala le materialna škoda. Pri enajstih primerih je prišlo do lažjih telesnih poškodb, 3 prometne nesreče pa so se končale tragično. Za vse poškodbe oz. smrtne primere prometnih nesreč je bil odgovoren človek.
Izvedena javnomnenjska raziskava v Sloveniji, katere namen je bil pridobiti javno mnenje o varnosti avtonomnih vozil, je pokazala, da je večji del anketiranih (83%) pozitivno naravnanih glede uporabe avtonomnih vozil. Največ bi se jih peljalo z avtonomnim vozilom predvsem zaradi izkušnje. Tisti, ki so odklonili možnost vožnje z avtonomnimi vozili, pa kot najpogostejši razlog navajajo, da se pri tem ne bi počutili varno, saj tehnologiji še ne zaupajo in imajo nad vozilom radi kontrolo.
Na podlagi analize smo ugotovili, da je za večino prometnih nesreč avtonomnih vozil odgovoren človek in da je v raziskavi sodelovalo večji del tistih, ki so mnenja, da bodo avtonomna vozila zmanjšala število smrtnih žrtev in prometnih nesreč.
Raziskava je pokazala, da se sodelujoči v raziskavi zavedajo pomena ohranjanja čistega okolja, saj je približno polovica menila, da bodo avtonomna vozila prispevala tudi k zmanjšanju emisij iz prometa. Približno 70% vprašanih je mnenja, da avtonomna vozila predstavljajo tudi tržno nišo za nove uporabnike, in sicer za starostnike in tiste, ki so nezmožni za samostojno vožnjo, s čimer bodo slednji pridobili več mobilnosti in neodvisnosti.
Sklepamo lahko, da ljudje še ne zaupajo povsem avtonomnim vozilom, vendar o njihovi varnosti nimajo več tako negativnega mnenja. A za trdnejšo oceno, da so avtonomna vozila varna, bo potrebno še veliko prevoženih kilometrov. Le izkušnje iz realnih, nenadnih, nepredvidljivih situacij bodo pripomogle k izpopolnjevanju programske opreme in algoritmov, ki so vir vseh odločitev avtonomnih vozil. Prav za to, kako ljudi prepričati, da so/bodo avtonomna vozila varna in zanesljiva, bo potrebno s strani avtomobilskih proizvajalcev in drugih deležnikov še veliko časa in denarja.
Zanimivost. Vlada Republike Slovenije je 29. marca 2018 podprla Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa. S predlagano novelo se predpisujejo pogoji za preizkušanje AV. Na cesti se bo lahko s predpisano prometno signalizacijo določilo območje, kjer bodo lahko testirali AV. AV bo moralo biti ustrezno označeno, vozili pa ga bodo lahko le vozniki, ki niso začetniki. V času preizkušanja bo na avtocesti najvišja dovoljena hitrost 100 km/h, na vseh ostalih cestah pa bo hitrost omejena na 50 km/h (»174. redna seja Vlade RS« [Urad vlade RS za komunikacije], 2018).
Literatura
• 174. redna seja Vlade RS [Urad vlade RS za komunikacije]. (29. marec 2018). Najdeno 16. maja 2018 na spletnem naslovu: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/2018/03/sevl174.pdf
• Automated Vehicles for Safety [Tehnology & innovation]. Najdeno 23. aprila 2018 na spletnem naslovu: https://www.nhtsa.gov/technology-innovation/automated-vehicles-safety
• Lipar, A. (2018). Prometna varnost avtonomnih vozil. Diplomsko delo. Celje: Fakulteta za logistiko.
• Road traffic injuries [WHO fact sheets]. (2018, januar). Najdeno 17. aprila 2018 na spletnem naslovu: http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs358/en/
• Taxonomy and Definitions for Terms Related to Driving Automation Systems for On-Road Motor Vehicles [SAE standards]. (2016, september). Najdeno 6. aprila 2018 na spletnem naslovu: https://www.sae.org/standards/content/j3016_201609/
• Testing of Autonomous Vehicles with a Driver [DMV CA]. (2018, 22. julij). Najdeno 4. avgusta 2018 na spletnem naslovu: https://www.dmv.ca.gov/portal/dmv/detail/vr/autonomous/testing