Zeleno javno naročanje v gradbeništvu
Zeleno javno naročanje v gradbeništvu

Zeleno javno naročanje

| Avtor: dr. Tomaž Pazlar, dr. Andrijana Sever Škapin, Rožle Repič, Zavod za gradbeništvo Slovenije |

Z regulacijo javnega naročanja, ki ni usmerjeno le k ekonomiki, temveč tudi k varovanju okolja, se lahko doseže sinergijske učinke: takšna javna naročila lahko spodbujajo razvoj, hkrati pa dolgoročno zagotovijo finančne prihranke (CIRCABC, 2023). Zelena javna naročila se lahko opredeli kot pomembno orodje, ki je namenjeno doseganju ciljev okoljske politike predvsem v povezavi s podnebnimi spremembami, porabo virov in trajnostno potrošnjo ter proizvodnjo: z opredeljenim procesom naročanja blaga, storitev in gradenj se želi doseči manjši vpliv na okolje ter enako ali boljšo funkcionalnostjo v celotnem življenjskem ciklu v primerjavi z blagom, storitvami in gradnjami z enako primarno funkcijo.

Zelena javna naročila v Evropi

Formalno je javno naročanje postalo del evropskih direktiv v letu 2004 (Direktiva 2004/18/ES), pridevnik zeleno pa je pridobilo s direktivo 2014/24/EU. Direktive iz leta 2014 (2014/24/EU, 2014/25/EU in 2014/25/EU) formalno uvajajo principe povečanja učinkovitosti javne porabe v smislu doseganja najbolj ustreznega razmerja med ceno in kakovostjo, z istočasno podporo skupnim družbenim ciljem – varstvu okolja, učinkovitosti rabe energije in virov, blaženju podnebnih sprememb, spodbujanju inovacij, zaposlovanja, zdravja in socialnih sprememb. Evropska komisija z direktivami opredeljuje, da je zeleno javno naročanje prostovoljno, kar pomeni, da lahko vsaka država članica določi obseg, do katerega bo implementirala zeleno javno naročanje v svoj pravni red. Poleg direktiv pravna ureditev javnih naročil temelji tudi na praksah sodišč Evropske unije, od katerih ključno sodbo predstavlja zadeva C-513/99 Concordia Bus, kjer je bila s sodbo potrjena izbira ponudnika vozil z nižjimi emisijami in ne z najnižjo ceno (Hojč, 2021). Ocenjuje se, da je vrednost javnih naročil v Evropski uniji ca 18 % bruto družbenega proizvoda, kar predstavlja priložnost za uveljavitev okoljevarstvenih, socialnih, zdravstvenih ekonomskih in tudi političnih koristi.

Kot pripomoček k hitrejši in učinkovitejši implementaciji zelenih javnih naročil je evropska Komisija, natančneje Generalni direktorat za okolje, zasnoval spletni priročnik za usposabljanje (Evropska komisija, 2023): Z neposredno povezavo na javni del portala Evropske komisije za deljenje informacij CIRCABC (2003) je razviden nabor informacij o zelenem javnem naročanju. Podrobneje so predstavljeni različni pristopi k implementacij, po modulih pa so dodatno obravnavana posamezna področja javnega naročanja. V modulu 7.6 je npr. predstavljeno projektiranje, gradnja in upravljanje poslovnih zgradb.

Število naročil ZJN se povečuje, vrednostno ni upadlo
Število naročil ZJN se povečuje, vrednostno ni upadlo

Sistematični pregled po posameznih evropskih državah razkriva relativno velike razkorake v principih in stopnji implementacije zelenega javnega naročanja (CIRCABC, 2023). Za vsako državo članico je sistematično predstavljen politični okvir (odgovorna institucija, nacionalna strategija, cilji), zakonodajni okvir (priporočila, uredba(e), …) in pa področja implementacije. Izkušnje z implementacijo zelenih javnih naročil v posameznih evropskih državah so glede na različne pristope in stopnje implementacije različne, na tem mestu navajamo le najzanimivejše oz. za ožje področje gradbeništva najbolj relevantne zaključke:

  • Za zelena javna naročila so praviloma zadolžena posamezna ministrstva (Estonija, Hrvaška, Italija, Latvija, Romunija) ali več ministrstev (Avstrija, Francija, Nemčija, Češka), ponekod tudi na regionalnem nivoju (Belgija, Španija), naloge pa so lahko delegirane agencijam za javno naročanje (Avstrija, Bolgarija, Poljska, Švedska), ki so običajno zadolžene tudi za informiranje oz. izobraževanje deležnikov oz. navedene aktivnosti delegirajo. V splošnem večje število vpletenih predstavlja kompleksnejši proces, a hkrati tudi celovitejšo naslavljanje / obravnavanje problematike.
  • Na osnovi evropskih direktiv so države članice pripravile nacionalne strategije, izjeme so redke (Estonija, Luksemburg, Romunija). Strategije se razlikujejo, saj imajo posamezne države različno implementirajo okoljske cilje (emisije toplogrednih plinov, energetska učinkovitost, poraba vode,…) v odvisnosti od naravnih virov, obstoječega stanja, stopnje razvoje družbe, kulturnih razlik in ostalih dejavnikov.
  • Sama implementacija temelji na strateških dokumentih, postopki javnega naročanja pa so opredeljeni v nacionalnih, regionalnih (deželnih) zakonih in / ali uredbah.
  • Zelena javna naročila v večini evropskih držav v veliki meri slonijo na predlogih evropske komisije, le v določenih državah v omejenem obsegu (Avstrija, Češka, Irska) ali manjšem obsegu (Norveška), razen v Nemčiji.
  • Zelena javna naročila po evropskih državah obsegajo širok nabor blaga in storitev: večina držav je že vključila gradbeništvo, tako visoko in nizko gradnjo, nekatere sicer v manjšem obsegu (Bolgarija) oz. so kriteriji še v pripravi (Češka).
  • Nizka ozaveščenosti deležnikov, vključujoč nezadostna izobraževanja, predstavlja poleg preobremenjenosti državnih organov poglavitno oviro za implementacijo tudi v bolj razvitih gospodarstvih (Nemčija), v manj razvitih gospodarstvih pa tudi nejasna zakonodaja in politika, nesistematičnost, izkrivljenost konkurence, pomanjkanje znanja, finančne omejitve, zaupanje med deležniki in tudi nezadostno izvrševanje sankcij (Romunija).
  • Zlasti v Skandinaviji (Finska, Švedska) predstavljajo primeri preteklih praks pomembno vodilo pri pripravi javnih naročil predvsem v izogib pravnih konfliktov.
  • Nekdaj glavni kriterij najnižje cene je v nekaterih evropskih državah (Poljska) odločilen le še v desetini primerov javnega naročanja (Kozik in sod, 2016). Kljub temu še vedno višje izhodiščne cene predstavljajo poglavitno oviro pri implementaciji, četudi se višje nabavne cene zelenega blaga in storitev dolgoročno izravnajo z nižjimi stroški obratovanja, vzdrževanja ali odstranitve oz. reciklaže.
  • Postopek JN lahko vodijo za to ustrezno izobražene / pooblaščene osebe (Hrvaška).
  • Različne države različno ponderirajo posamezne vidike: (i.) okoljevarstveni vidiki – učinkovita raba energije, recikliranje, odpadki, obnovljivi viri energije, emisije toplogrednih plinov … ii.) socialne / zdravstvene koristi, iii.) ekonomske koristi, iv.) politične koristi. Izziv v praksi predstavlja tudi možnost natančnega ocenjevanja in preverjanja informacij, ki jih ponudniki predložijo kot odgovor na okoljska merila.
  • Najpogosteje uporabljen kriterij pri ZeJN v gradbeništvu v Nemčiji je učinkovita raba energije, medtem ko drugi kriteriji, kot so npr. recikliranje, upravljanje z odpadki in uporaba obnovljivih virov energije niso pogosto zajeti v razpise. LCA in LCC sta bila uporabljena v manj kot 30% vseh zelenih naročil (Chiappinelli in sod., 2019).
  • Praktično vse evropske države ocenjujejo, da so izobraževanja (obvezna – npr. Danska), klasična in na elektronskih platformah, na različnih nivojih, za vse vključene deležnike bistvene za uspešno implementacijo ZJN. Nekatere države pripravljajo mesečna glasila (Italija), organizirajo tudi letne konference (Avstrija, Romunija, Švedska), izpostavlja pa se neposredni kontakt z odgovornimi državnimi organi (npr. na Finskem, Švedskem tudi brezplačna pomoč).
  • Implementacija zelenih javnih naročil lahko temelji na zaupanju in sodelovanju, vendar se pojavlja tudi potreba po zunanji kontroli in sankcijah. Kontrolne organe so predvidele praktično vse države, vzpostavljeni pa so tudi drugi mehanizmi za identifikacijo stanja oz. oceno potreb – npr ankete (Belgija, Hrvaška, Francija,), individualne študije (Švedska) ter splošne študije (Nemčija, Švedska). Na Norveškem se še posebej izpostavlja spremljanje splošnih koristi za družbo kot celoto.
  • V veliki večini članice vsakoletno pripravijo poročilo oz. pregled o (zelenem) javnem naročanju s kazalniki o uspešnosti postopkov oz. o doseženih ciljih. Na podlagi ugotovitev pregledov države sprejemajo usmeritve. Trenutni trendi nakazujejo povečanje oz. ponderiranje okoljskih meril, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali pa implementacijo zahtevnejših oz. natančnejših metod dokazovanja okoljske in druge sprejemljivosti.
  • Skoraj enotno mnenje je, da se bodo vzporedno z okoljskimi deklaracijami proizvodov (EPD) na osnovi analiz LCA uveljavile tudi sistemi certificiranja trajnostnih stavb, ki temelji na vrednotenju okoljske, ekonomske in družbene kakovosti stavb (DGNB, BREAM, LEED, …). Tako recimo na Norveškem že nekaj let stremijo k temu, da bi bile vse stavbe BREAM certificirane (Kjendseth Wiik in sod., 2020).

Zelena javna naročila v Sloveniji

Področje javnih naročil v Sloveniji je urejeno z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3, 2022), področje javnih zelenih naročil pa z Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19 in 121/21) (ZeJN, 2021). Za razliko od predhodne ureditve uredba ne določa več obveznih okoljskih zahtev, temveč so v 6. členu določeni okoljski vidiki (i.)energijska učinkovitost in uporaba obnovljivih oziroma drugih alternativnih virov energije; ii.) učinkovita in ponovna raba vode; iii.) učinkovita raba virov; iv.) preprečevanje nevarnosti za zdravje ali okolje zlasti onesnaževanje zraka, voda in tal ter zmanjševanje biotske raznovrstnosti; v.) ponovna raba sekundarnih surovin in izdelkov ter preprečevanje ter zmanjševanje nastajanja odpadkov, vključno zaradi daljše življenjske dobe blaga in gradnje; vi.) spodbujanje uporabe proizvodov, ki se lahko večkrat uporabijo, namesto takih za enkratno uporabo, spodbujanje popravil, priprave in predelave odsluženih izdelkov in odpadkov za ponovno uporabo ter recikliranje), ter tudi konkretni cilji (navedenih je skupno 30 ciljev), ki jih mora doseči v vsakem postopku javnega naročanja za predmete iz 4. člena uredbe.

Uredba po zadnji novelaciji v letu 2022 določa 22 predmetov javnega naročanja (preglednica 1), za katere so v uredbi določeni tudi okoljski vidiki in cilji zelenega javnega naročanja, pri čemer se izpostavlja tudi izjeme. S primeri okoljskih zahtev in meril pri zelenem javnem naročanju v splošnem zakonodajalec asistira naročnikom, konkretno ožje področje gradbeništva (brez notranje opreme zgradb). Relevantno za to projektno nalogo pa naslavljajo stenske plošče (P12), projektiranje in gradnja poslovnih in upravnih stavb (P14), projektiranje obnove oz. izvedbe obnove ceste, stavbno pohištvo (P21) in protihrupne ograje (P22). Z dopolnitvijo Uredbe o zelenem javnem naročanju v letu 2021 je poleg poslovnih in upravnih stavb (CC-SI 122 – stavbe javne uprav, banke, pošte, zavarovalnice, konferenčne stavbe, idr.) upoštevanje okoljskih ciljev razširjeno še na stavbe splošnega družbenega pomena CC-SI 126 – stavbe za kulturo, razvedrilo, šport, izobraževanje (izjema so bolnišnice in klinike) ter stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (oskrbovana stanovanja, domovi za starejše osebe, študentski domovi (CC-SI 113). Delež javnih naročil v gradbeništvu v letu 2022 v Sloveniji predstavlja največji delež javnih naročil, skoraj 70 % ZeJN (MJU 2023). Podatki o oddanih javnih naročilih so zbrani na portalu »Elektronsko javno naročanje«. Javna naročila so v bazo dodana in razvrščena na podlagi šifrantov. Velja izpostaviti, da se število oz. vrednost ZJN na področju gradnje povečuje tako številčno kot vrednostno: v 2020 465 naročil (vrednostno 45,5%), v 2021 619 naročil (vrednostno 54 % ZJN)) in v 2022 657 naročil (vrednostno 70 % ZJN).

V navedenih primerih okoljskih meril so navedeni tudi minimalni specifični deleži uporabe lesa ali lesnih tvoriv, in sicer pohištvu v obsegu vsaj 70 % prostornine izdelka; uporaba vsaj 10 % recikliranega lesa pri proizvodnji stenskih plošč; delež lesa v stavbnem pohištvu vsaj 80 % volumna vgrajenega materiala in delež lesa ali lesnih tvoriv v stavbah znaša najmanj 30 % prostornine vgrajenih materialov (brez notranje opreme, plošče pritlične etaže in pod njo ležečih konstrukcij) pri stavbnem pohištvu najmanj 80 % prostornine (brez stekla in stavbnega okovja). Pri protihrupnih cestnih ograjah je delež 54 %, razen če predpisi, nameni uporabe, krajevna arhitekturna topologija ali prostorski akt tega ne dovoljujejo (ZJN-3, 2022). Pri projektiranju in gradnji poslovnih in upravnih stavb se lahko namesto predpisanega deleža materialov iz lesa in lesnih tvoriv okoljska sprejemljivost dokazuje s katerim od priznanih sistemov gradnje in certificiranje trajnostne gradnje, kot so npr. DGNB, BREAM, LEED, kar je primerljivo z ostalimi, na tem področju naprednimi evropskimi državami.

Institucije odgovorne za implementacijo GGP Ministrstvo za naravne vire in prostor / Ministrstvo za javno upravo
Politični okvir
Veljavna nacionalna strategija ZJN: pretekla
Nacionalni akcijski načrt: sprejet 5/2009
Zadnja posodobitev ZJN: 2022		 pretekla
sprejet 5/2009
2022
Cilji ZJN ZJN obvezno za 22 skupin proizvodov (dodano stavbno pohištvo in protihrupne ograje)
6. člen Uredbe ZJN določa okoljske vidike in cilje zelenega javnega naročanja
Povezave z ostalimi relevantnimi politikami ZJN predstavlja prioriteto v Kažipotu prehoda v zeleno gospodarstvo
ZJN predstavlja eno meril programa za zmanjševanja toplogrednih izpustov
Pravni okvir Uredba o zelenem javnem naročanju (ZJN-3, 2022)
Implementacija
Razvoj kriterijev ZJN na nacionalni ravni DA
Ali so nacionalni kriterij ZJN zasnovani na evropskih DA, v veliki meri
Cilji ZJN ZJN obvezno za 22 skupin proizvodov (dodano stavbno pohištvo in protihrupne ograje)
6. člen Uredbe ZJN določa okoljske vidike in cilje zelenega javnega naročanja
Povezave z ostalimi relevantnimi politikami ZJN predstavlja prioriteto v Kažipotu prehoda v zeleno gospodarstvo
ZJN predstavlja eno meril programa za zmanjševanja toplogrednih izpustov
Skupine proizvodov, za katere so bile razvite nacionalne smernice / kriteriji P1: Električna energija
P2: Živila in gostinske storitve
P3: Tekstilni izdelki
P4: Pisarniški papir in higienski papirnati izdelki
P5: Elektronska pisarniška oprema
P6: Televizorji
P7: Hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalni stroji, sušilni stroji, sesalniki in klimatske naprave
P8: Pohištvo
P9: Grelniki vode, grelniki prostora in njihove kombinacije ter hranilniki tople vode
P10: Sanitarne armature
P11: Stranišča na splakovanje in pisoarji
P12: Stenske plošče
P12: Stenske plošče
P13: Projektiranje in gradnja poslovnih in upravnih stavb
P14: Projektiranje obnove oziroma izvedba obnove cest
P15: Vozila za cestni prevoz in storitve prevoza
P16: Pnevmatike
P17: Električne sijalke in svetilke ter razsvetljava v notranjih prostorih
P18: Cestna razsvetljava in prometna signalizacija
P19: Čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila
P20: Vrtnarske storitve, kmetijski in drugi izdelki ter oprema in stroji za vrtnarjenje
P21: Stavbno pohištvo
P22: Protihrupne cestne ograje
Skupine proizvodov, za katere so evropske smernice ZJN priporočljive /
Nadzor
Spremljanje/ nadzor – izvedba Letno statistično poročilo, splošni nadzor javnega naročanja (sistem el. naročanja)
Spremljanje/ nadzor – kdo, kaj V letu 2022 opravljen nadzor s poudarkom na učinkih ZJN – delež, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ekonomskih in socialnih učinkov
Spremljanje/ nadzor – rezultati Letno statistično poročilo, nadzor nad izvrševanjem vrši Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribištvo

Preglednica 1: Pregled stanja na področju zelenega javnega naročanja v Sloveniji (CIRCABC, 2023)

Podobno kot v ostalih evropskih državah tudi v Sloveniji tečejo različne aktivnosti za doseganje okoljskih ciljev, to je učinkovitega prehoda v nizkoogljično družbo, kar je tudi poglavitni cilj projekta CARE4CLIMATE (https://www.care4climate.si/sl). V okviru projekta je bila izdelana podrobna analiza učinkov zelenega javnega naročanja v Republiki Sloveniji (Lakić in sod, 2022). Študija navaja:

  • V letu 2020 so ZJN v Sloveniji po vrednosti predstavljala skoraj 20 % vseh javnih naročil.
  • Vrednost ZJN vrednostno ni upadlo, je pa številčno- kar se gradnje tiče iz 536 v letu 2018 na 181 v letu 2020, število se je povečalo v 2021 na 619 (vrednostno 54 % ZJN)) in v 2022 na 657 (vrednostno 70 % ZJN).
  • Za področje projektiranja in/ali izvedbe gradnje so identificirani naslednji učinki:

– Okoljski: izpusti CO₂, poraba energije, poraba vode, uporaba lesa, kvaliteta zraka, kvaliteta bivanjskega okolja.

– Ekonomski: prihranki, konkurenčnost, inovativnost, zaposlitve, povezovanje podjetij, optimizacija dobavnih verig.

– Družbeni: zaposlovanjem delovni pogoji, učinki na porazdelitev prihodkov, družbeno zaščito in vključenost, upravljanje sodelovanje, dobra uprava, javno zdravje, varnost in zdravstveni sistem, kultura, vpliv v drugih (tretjih) državah.

  • Pri projektiranju in/ali izvedbi gradnje zahteva po deležu lesa (30 %) v razpisnih pogojih ni vedno podana. Zahteva po naprednih sistemih certificirane gradnje ni bila zahtevana v nobenem primeru.
  • V splošnem je gradnja z lesom dražja od tradicionalne gradnje in neposrednih prihrankov ne dosežemo. Dodatni vzroki za ne-izpostavljanje rabe lesa, identificirani z anketo, pa so tudi premalo znanja in izkušenj s strani projektantov in arhitektov, kompleksnost, dolgi dobavni roki proizvodov iz lesa, pomanjkanje izvajalcev, skrb pred vzdrževanjem in življenjsko dobo ter tudi lobiranje izvajalcev klasičnih gradenj.
  • Dolgoročno se izkazuje, da ima uporaba lesa pri gradnji zelo velik ekonomski učinek na celotno verigo lesnih dejavnosti, saj je gradnja hitrejša, hkrati podpira krožno gospodarstvo in rabo nizko ogljičnih materialov, s čimer se z ustrezno izbiro materialov in dobaviteljev podpira domač vir in spodbuja domačo dejavnost in podjetja.
Zahteva po deležu lesa v višini 30 % v razpisih ni vedno podana.
Zahteva po deležu lesa v višini 30 % v razpisih ni vedno podana.

Zaključki

Na podlagi pregleda domače in tuje literature, individualnih razgovorov z deležniki v procesu (zelenega) javnega naročanja in ostalih v okviru projektne naloge izvedenih aktivnosti se zaključuje:

  • Smernice za javno naročanje gradnje, izdaja 1.2 (marec 2023), Uredbo o zelenem javnem naročanju navaja le enkrat, in sicer v referencah pravnih podlag. Deležniki bi si želeli podobnih nazornih in uporabniku prijaznih gradiv, izobraževanja in ustrezno podporo tudi glede Uredbe ZeJN, saj so človeški viri pri deležnikih omejeni zlasti pri manjših deležnikih (npr. majhni subjekti zavezani k ZJN – manjše občine, manjša projektantska oz. gradbena podjetja, ipd).
  • Glede na to, da javna naročila v gradbeništvu predstavljajo največji delež javnih naročil (v letu 2022 skoraj 70 % ZeJN), bi bilo smiselno opredeliti dodatne okoljske zahteve in merila oz. razširiti uporabo obstoječih.
  • Glede na pridobljene izkušnje, študije (npr. projekt Care4climate) in tudi glede na določila same uredbe ZeJN bi bilo smiselno v prihodnjem letu pričakovati nadgraditve okoljskih zahtev in meril in vključitev dodatnih primerov (npr. talne obloge, …).
  • Pojasniti bi bilo treba posamezne nejasnosti pri opredelitvi zahtev pri projektiranju in gradnji poslovnih in upravnih stavb (pri praktičnih primerih se namreč pojavlja le navedba po zahtevi po upoštevanju temeljnih okoljskih zahtev iz uredbo ZeJN).
  • Razširitev področja uporabe pri projektiranju in gradnji poslovnih in upravnih stavb tudi na stanovanjske stavbe (gradnja za javna sredstva).
  • Pri pripravi okoljskih zahtev in meril je treba odpraviti nedoslednosti / nasprotja glede zakonodaje o dajanju gradbenih proizvodv na trg in gradnje (npr. tehnične zahteve / kriteriji za znova uporabljen gradbeni les, tehnične zahteve pri uporabi lesa za reciklažo).
  • Priporoča se re-formulacija in podrobnejša opredelitev primera okoljskih zahtev in meril za stenske plošče (P12), in sicer v obliki splošne razširitve na obloge (stenske in stropne, vključujoč masivne lesene obloge), ter podrobnejša / opredelitev zahtev glede ponovne uporabe materialov oz. njihove reciklaže.
  • Posplošena določila za projektiranje in gradnjo poslovnih in upravnih stavb (P14) so v splošnem primerna tudi za načrtovaje objektov vzgoje in izobraževanja, pri čemer se potencialne predmete javnega naročanja lahko razširili na specifične proizvode / dele objektov npr. talne obloge (primerno tudi za poslovne in upravne stavbe), opremo zunanjih igrišč / igrala, ograje, ipd.
  • Deležniki pričakujejo, da se učinki ZeJN spremljajo in vrednotijo – ne le zgolj s številom oz. deležem, pogodbenimi vrednostmi ter deležem skupnih javnih naročil.
  • Ne glede na zavezanost avtorjev tega prispevka lesu in tudi glede na trenutna določila uredbe o ZeJN je le les izpostavljen kot edini (obnovljivi) gradbeni material, čeprav bi – vsaj po posameznih lastnostih – ta atribut pripisali tudi nekaterim drugim materialom.
  • Dolgoročno bo namesto opredelitev uporabe posameznih materialov oz. specifikacije predmetov koncept zelenega javnega naročanja temeljil na celostnih gradbenih rešitvah, ki so prijazne do okolja. V splošnem razvoj novih proizvodov rezultira v varčnih in ekološko sprejemljivejših proizvodih z manjšim ogljičnim odtisom, zlasti če ti izhajajo iz lokalnega okolja. Volumenska opredelitev deleža naravnih materialov zato ni strokovno povsem utemeljeni pristop pri naslavljanju zelenega oz. trajnostnega javnega naročanja. Priporočen in dolgoročno pričakovan bi bil celovitejši pristop pri izbiri proizvodov z manjšim vplivom na okolje. Trenutna ureditev oz. poenostavitev izvira iz časovnih obdobij, ko metodologije in orodja niso bila razvita do te mere, da bi omogočala izbiro proizvodov z manjšim vplivom na okolje.
  • Do vzpostavitve poenotenih kriterijev oz. metodologij, ki bodo temeljile na okoljskih deklaracijah proizvodov (ker so le-te objektivne, temeljijo na LCA, verodostojne, nevtralne, primerljive, okoljsko usmerjene, odprte – za vse proizvode / storitve in deležnike), LCA, LCC, velja razvijati tudi obstoječi koncept s širitvijo specifičnih primerov okoljskih primerov in zahtev. Na osnovi pregleda izkušenj pri uvajanju ZJN in zaradi kompleksnosti teh metod prehod na nove metodologije namreč ne bo trivialen in bo zahteval daljše časovno obdobje uvajanja. Smiselno je, da se v prihodnosti poleg okoljskih vplivov bolj izpostavi tudi ostala dva stebra trajnostnega razvoja, gospodarskega in socialnega.

Zahvala

Predstavljene raziskave so bile opravljene v okviru ciljnega raziskovalnega projekta V4-2270: Hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo z izkoriščanjem potenciala lesa v okviru zelenega javnega naročanja, sofinanciranega s Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter v okviru raziskovalnega programa P2-0273 (D) in s podporo infrastrukturnega programa I0-0032 (A), ki ju financira ARIS.

Seznam virov

  1. Chiappinelli O., Gruner F., Weber G. (2019). Green Public Procurement: Climate Provisions in Public Tenders Can Help Reduce German Carbon Emissions. DIW Weekly Report 51/52 . 433-441. https://doi.org/10.18723/diw_dwr:2019-51-1
  2. CIRCABC (2023). Platforma Evropske komisije za izmenjavo informacij. https://circabc.europa.eu
  3. Czarnezki, J. J. (2019). Green Public Procurement. Legal Instruments for Promoting Environmental Interests in the United States and European Union. Uppsla: Uppsala University.
  4. Dodd N. (2016). Green Public Procurement Criteria for Office Building Design, Construction and Management. Procurement practice guidance document. JRC science for policy report. https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC102383
  5. EJN (2023). Elektronsko javno naročanje RS. https://ejn.gov.si/sistem/zeleno-jn.html
  6. Evropska komisija (2008). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij, Javna naročila za boljše okolje. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52008DC0400&from=EN
  7. Evropska komisija (2016). Merila EU za zeleno javno naročanje projektiranja gradnje in upravljanja poslovnih stavb. Delovni dokument služb komisije.
  8. Hojč T. (2021). Zelena javna naročila v EU skozi analizo izbranih področij: Primerjava Slovenije in Hrvaške. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=133186
  9. Kjendseth Wiik M., Flyen C., Fufa S. M., Venås C. (2020). Lessons learnt from green public procurement in the Norwegian construction sector. IOP Conf. Ser.: Earth Environ. Sci. 588. 022017. doi:10.1088/1755-1315/588/2/022017
  10. Kozik R., Karasińska – Jaśkowiec I. (2016). Green public procurement – legal base and instruments supporting sustainable development in the construction industry in Poland. E3S Web Conf. Volume 10. 00044. https://doi.org/10.1051/e3sconf/20161000044
  11. Lakić E:, Golja J. G., Gubina A. F. (2022). Analiza učinkov zelenega javnega naročanja v Republiki Sloveniji. Poročilo projekta CARE4CLIMATE. https://www.care4climate.si/
  12. Palmujoki A., Parikka-Alhola K., Ekroos A. (2010). Green Public Procurement: Analysis on the Use of Environmental Criteria in Contracts. RECIEL. 19(2). 250-262.
  13. Pilko C. (2022). Zeleno javno naročanje s poudarkom na uredbi o zelenem javnem naročanju v povezavi z okoljskimi merili. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=133186
  14. Republika Slovenija, MJU (2023). Smernice za javno naročanje gradnje. Izdaja 1.2. https://www.gov.si/novice/2023-04-17-posodobljene-smernice-za-javno-narocanje-gradenj/
  15. Republika Slovenija, MJU, Direktorat za javno naročanje (2023). Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2022. https://www.gov.si › DJN › Stat_por_JN_2022
  16. Uredba o zelenih javnih naročilih (ZeJN) (2021). Uradni list RS, št. 51/17, 64/19 in 121/21.
  17. Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) (2022). Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22.