Največja lesena stavba kot raziskovalni projekt – EOL št. 161

Inštitut InnoRenew CoE je edini partner iz Slovenije v pobudi Evropske komisije Novi evropski Bauhaus. Za kakšno pobudo gre, kakšna bo vaša vloga in kako bo Slovenija vključena v program projekta?

Novi evropski Bauhaus je ena ključnih ustvarjalnih in interdisciplinarnih pobud gibanja Evropa nove generacije (ang. NextGenerationEU), s katerim želi Evropska komisija povezati vse Evropejce. Poziva jih k soustvarjanju prihodnjih načinov življenja. Združuje cilje evropskega zelenega dogovora in prizadevanja umetnosti, kulture, tehnologije in znanosti za trajnostna, vključujoča in lepa bivalna okolja prihodnosti. Pri tem upošteva načela socialne vključenosti. Pobuda naj bi dala navdih novemu razvoju EU. Edini predstavnik iz Slovenije je med različnimi organizacijami tudi naš raziskovalni inštitut InnoRenew CoE. Postali smo partnerji pobude in tudi eden ključnih sogovornikov Novega evropskega Bauhausa. Smo pomemben povezovalni člen slovenske lesne industrije v evropskem prostoru.

Kaj to pomeni?

Skrbimo, da je naš glas slišan v samem vrhu Evropske unije. Poleg tega je Evropska komisija v okviru te pobude kot dober primer trajnostne in vključujoče zgradbe prepoznala našo novo stavbo, ki jo gradimo v Izoli. To bo največja lesena stavba v Sloveniji. Vključuje principe trajnostne gradnje, oblikovana pa je tako, da ustvarja boljšo uporabniško izkušnjo. Stavba je tudi primer uporabe alternativnih gradbenih materialov, ki so spoštljivi do okolja in spodbujajo rabo organskih materialov, kot je les, v grajenem okolju. Vse to pomaga pri doseganju cilja evropskega zelenega dogovora za zmanjšane emisij za 55 odstotkov do leta 2030.

Toda o vlogi kulture, umetnosti in kreativnosti pri zeleni preobrazbi Evrope doslej ni bilo strokovnih srečanj in pogovorov. Nasprotno. Prav kultura se je znašla v najtežjem položaju zaradi pandemije. Kaj bo konkretno v programu kulturnega, okoljskega in socialnega preporoda Evrope? Se to da razbrati iz svežnja ukrepov okrevanja in odpornosti, ki bo znašal kar 750 milijard evrov?

Novi evropski Bauhaus ni samo okoljska in gospodarska pobuda, ampak tudi kulturna. Veliko pozornosti namenja kulturi, umetnosti in kreativnosti vseh Evropejcev. Pobuda je razdeljena v tri faze, v zasnovo, izvajanje, razširjanje. Trenutno poteka faza zasnove. Namenjena je zbiranju in preučevanju idej, primerov in izzivov, ki odražajo vrednote Novega evropskega Bauhausa. Torej trajnostnost, estetiko in vključenost. Faza izvajanja se bo začela v septembru, januarja 2023 pa sledijo dejavnosti razširjanja. V tej fazi se lahko vključijo vsi in prispevajo s svojimi idejami, projekti in zamislimi. Prav tako se lahko prijavijo na nagrade, ki bodo podeljene v okviru Novega evropskega Bauhausa.

Na začetku še marsikaj ni jasno.

Ni popolnoma jasno, kako bo delo te nove iniciative Evropske komisije neposredno vplivalo na usmerjanje financiranja. Programe okrevanja in odpornosti obravnavajo Komisija in vlade držav članic ravno zdaj. Zato novi Bauhaus še ne bo vplival na ta proces. Seveda pa lahko vpliva na izvedbo teh programov, na primer s smernicami za gradnjo, na novo razvitimi sistemi za oblikovanje bivanjskih prostorov itd. v kasnejših fazah, saj bo v letih od 2023 do 2026 potekalo še kar nekaj programov za okrevanje in odpornost. Še bolj lahko vpliva na financiranje raziskav in inovacij v okvirnem programu EU Obzorje Evropa, kjer je velik del sredstev namenjenih raziskavam in razvoju v kulturi in povezovanjem z ostalimi disciplinami, gospodarstvom in družbo.

Vaš inštitut je že zdaj povezovalec?

Na InnoRenew CoE seveda pozdravljamo iniciativo povezovanja znanosti in umetnosti. Mi si zelo prizadevamo za povezovanje znanstveno-raziskovalnega dela, gospodarstva in kreativnega sektorja. Verjamemo, da lahko skupaj kreiramo prodorne inovacije. Kot primer, ki sicer ni neposredno povezan z iniciativo Novi evropski Bauhaus, lahko navedemo program Proste celice – inoviranje v polju med umetnostjo, znanostjo, tehnologijo in izobraževanjem. Zasnovali smo ga skupaj še s tremi organizacijami z Obale in Goriške. V njem študenti različnih stopenj in smeri študija proučujejo preplet znanosti in umetnosti ter pod vodstvom mentorjev, strokovnjakov, umetnikov, producentov in kuratorjev pripravljajo večplasten znanstveno-umetniški objekt. Pri tem se ukvarjajo s perečimi družbenimi in okoljskimi izzivi, kot so klimatske spremembe, trajnostnost, razmerje človek-narava-tehnologija, razporeditev dobrin v družbi, itd. Njihovo reševanje lahko navdihne razvoj socialnih in gospodarskih inovacij.

Vaš inštitut soustvarja zeleno prihodnost Slovenije in Evrope, kot ste omenili, tudi z gradnjo največjega lesenega kompleksa v državi. Gradnja lesene konstrukcije je končana. Kdaj boste naložbo končali, kako jo financirate in kaj so posebne značilnosti gradnje. Stavba bo sama po sebi raziskovalni projekt. Zakaj? Zaradi materialov?

InnoRenew CoE kot raziskovalni inštitut, ki se osredotoča na interdisciplinarno raziskovanje obnovljivih materialov in trajnostno grajenega okolja, se je aktivno vključil v fazo zasnove Novega evropskega Bauhausa. Naše dejavnosti so skladne z vrednotami pobude. Med njimi je tudi naša nova stavba. Leseni del konstrukcije treh nadstropij je zaključen. Načrtujemo, da bo celotna gradnja končana v septembru letos. Projekt gradnje največje lesene stavbe v Sloveniji je financiran iz programa Financiranje naložb Republike Slovenije in Evropske unije v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Zakaj pravite, da je stavba sama po sebi raziskovalni projekt?

Ni le to, je tudi pomemben demonstracijski objekt, saj bo zgrajena iz hibridne konstrukcije lesa, betona in jekla. Masivne lesene stene so iz križno lepljenih plošč (CLT), ki so v gradbeništvu vse bolj priljubljene. Množično se uporabljajo šele dobrih deset let. Njihove zmožnosti zato še niso do konca raziskane. Z meritvami, ki jih bomo in jih deloma že izvajamo, saj smo med izvedbo inštalacijskih del v leseno nosilno konstrukcijo in v streho glavnega objekta že namestili tipala za monitoring, bo takšna hibridna konstrukcija dopuščala primerjalne analize vseh treh materialov. Poleg tega bomo kontinuirano tudi spremljali in vrednotili rezultate meritev ter s tem izboljšali postopke za gradnjo novih objektov. Stavba se gradi po preizkušenih načelih sodobne trajnostne gradnje, vključuje pa tudi ideje naših raziskovalcev, ki do zdaj še niso bile preverjene »v živo«. Prav zato bo to tudi raziskovalni projekt.

Z gradnjo celotnega kompleksa bo nastalo raziskovalno središče z najsodobnejšo opremo in z mednarodno interdisciplinarno ekipo. Napovedujete, da boste stičišče prizadevanj za prenos raziskovalnega znanja v industrijsko prakso. Kako? S katerimi projekti, s kakšnimi povezavami?

Naša stavba ne bo le največja lesena stavba v Sloveniji. Še pomembneje je, da bo v Izoli zraslo raziskovalno središče z vrhunsko raziskovalno opremo, predvsem pa z vrhunsko mednarodno interdisciplinarno ekipo. Ta bo s to opremo lahko naredila velik preskok v slovenskem, evropskem in svetovnem lesarstvu. Hkrati bo to pomembno za prehod celotne družbe v krožno gospodarstvo in prenos raziskovalnega znanja v industrijsko prakso.

Že sedaj zelo sodelujete z gospodarstvom.

Že več let. V letu 2020 smo denimo sodelovali s 76 industrijskimi partnerji bodisi neposredno ali preko konzorcijskih projektov. Več kot tretjina vseh industrijskih partnerjev je iz Slovenije. Največ mednarodnih industrijskih partnerjev pa iz Španije, Francije in Italije. Med rezultati sodelovanja z industrijskimi partnerji naj omenim tudi prijavo evropskega patenta za proizvodnjo dimenzijsko stabilnega zgoščenega lesa. Razvili smo ga v sodelovanju z avstrijskim industrijskim partnerjem Metadynea. Trenutno tudi zelo intenzivno sodelujemo z danskim podjetjem Velux, s katerim razvijamo inovativno biozaščito lesa.

V novi stavbi bo še več možnosti.

Na enem mestu bomo lahko učinkovito povezali raziskovalno in razvojno opremo in znanje z razvojnimi kapacitetami lesne industrije in drugih, z njo povezanih industrij. Organizirali bomo lahko še tehtnejše dogodke za popularizacijo znanosti, razvoja in inovacij. V sodelovanju s pripravljavci politik in političnimi odločevalci bomo soustvarjali ugodne razmere za razvoj lesarstva. Poleg tega bo v stavbi na pohodni strešni terasi testni poligon na prostem. Industrijski partnerji bodo tako dobili prostor, raziskovalno opremo ter zbiranje in analizo podatkov za testiranje njihovih lesnih izdelkov oziroma objektov. Naj omenim tudi Živi laboratorij InnoRenew – inovacijska platforma. Spodbuja razvoj konceptov in politik, namenjenih izzivom, ki so povezani z gozdno-lesno verigo in njeno vlogo v krožnem gospodarstvu. Trenutno je v Živem laboratoriju včlanjenih 116 organizacij iz 29 različnih držav.

Če vašo izjavo, da je les material 21. stoletja, povežem s položajem lesno-predelovalne panoge, se Slovenija tega zaveda? Kje so vzroki, kljub nekaterim uspešnim podjetjem v lesni panogi, da je oživljanje zlasti finalne proizvodnje prepočasno?

Mislim, da se v Sloveniji v zadnjih letih vse bolj zavedamo, kako pomemben je les za razvoj in mednarodni preboj naše države. Pa tudi za skupno borbo proti podnebnim spremembam. Ogromno je bilo narejenega za povečanje ozaveščenosti in za promocijo lesarstva. Tudi politični odločevalci so pristavili svoj del z zasnovo strategij in razvojnih usmeritev za širše področje lesarstva. Zato menim, da je napredek viden. Pričakujem, da bo lesarstvo v prihodnjih letih še dodatno pridobilo na pomembnosti. Sicer pa je les material z ogromnim potencialom. V Sloveniji je še vedno premalo izkoriščen. Zagotovo lahko in moramo narediti še veliko več predvsem na področju naših proizvodnih kapacitet primarne predelave lesa. Tudi tistega lesa, ki ga sedaj ne predelujemo na industrijski način. A sem prepričana, da smo na pravi poti.

Vaš inštitut je raziskovalno izrazito usmerjen v modificiranje lesa. Rezultati?

Naš inštitut je zasnovan izrazito interdisciplinarno in povezuje najrazličnejše strokovnjake. Glavni področji raziskovanja pa sta modifikacija lesa in restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje (REED). Pri modifikaciji lesa razvijamo nove materiale in metode za izboljšanje življenjske dobe, za razširitev nabora namenov uporabe in učinkovitosti lesa. Med rezultati lahko naštejemo prej omenjen postopek modifikacije lesa, ki smo ga razvili v sodelovanju s podjetjem MetaDynea. Pri modifikaciji smo uporabili kombinacijo fizikalnih in kemijskih metod. S podjetjem Slovenski državni gozdovi (SIDG) ravno v tem času razvijamo podoben fizikalno-kemijski postopek modifikacije, vendar z drugačno kombinacijo metod itd. Razvijamo pa tudi druge postopke modifikacije lesa, pri katerih uporabljamo samo fizikalne načine povzročanja sprememb. Naši rezultati so objavljeni v številnih znanstvenih in strokovnih člankih. Za vsakega od novo razvitih postopkov temeljito proučimo, kakšne vplive na okolje bi imela proizvodnja, za katero bi jih uporabili. To počnemo z metodo LCA (ang. Life Cycle Assessment). Pri tem se pogosto izkaže, da bi bili najprimernejši biotehnološki postopki modifikacije lesa, ki jih prav tako razvijamo pri nas. Eden takih projektov je priprava »žive fasade«, kjer bi kombinacija organizmov, predvsem glive, ki lesu ne škodujejo, površino lesnih fasad zaščitila pred vplivi okolja in napadom drugih, škodljivih vrst gliv.

V evropskem raziskovalnem programu Obzorje 2020 ste na razpisu Dejavnosti Marie Sklodovske-Curie dosegli najboljše rezultate. Presegli ste evropsko povprečje uspešnosti?

Zelo sem ponosna na svojo ekipo v inštitutu in na rezultate, ki jih dosegamo. Trenutno izvajamo kar štiri projekte iz evropskega razpisa Dejavnosti Marie Skłodowske-Curie (MSCA). Letos so bili v Sloveniji mladi raziskovalci uspešni pri enajstih projektih MSCA. Zelo sem vesela, da so bile tri prijave raziskovalk z našega inštituta. Še dodaten projekt MSCA smo pridobili že lani. Vse štiri uspešne projekte so prijavile raziskovalke v InnoRenew CoE, s čimer nedvomno sledimo tudi prizadevanjem Marie Skłodowska-Curie, ki je odigrala pomembno vlogo pri vpeljevanju žensk v znanost. Postala je simbol uspešnosti žensk v znanosti.

Na katerem raziskovalnem področju je inštitut posebej uspešen?

Naš inštitut je zelo interdisciplinaren. Aktivni smo na najrazličnejši področjih. Veliko projektov je povezanih z raziskavami, ki proučujejo grajena okolja in zdravje uporabnikov v njih, pa tudi okoljske vplive grajenega okolja. Varno in zdravo bivanje je povezano tudi z novo tehnologijo in senzorji. Zato se ukvarjamo tudi s tem področjem ter z njim povezano tematiko zaščite osebnih podatkov. Pomembna tema je preučevanje materialov na biološki osnovi, na primer fasadni premazi z UV-zaščito na osnovi biooglja. Imamo tudi raziskovalne projekte, kjer raziskujemo, kako izboljšati lastnosti nizkokakovostnega lesa z zgoščevanjem in uporabo naravnih polimerov. Proučujemo seveda še precej drugih načinov modifikacije lesa, ukvarjamo pa se tudi s potresno analizo visokih lesenih zgradb.