Podnebni zakon
Predlog podnebnega zakona je drugačen od osnutka, ki je bil v javni razpravi lani v jeseni. Najočitnejša sprememba, ki je bila sprejeta kritično, se nanaša na to, da je Slovenija odstopila od napovedane ukinitve vračanja trošarin avtoprevoznikom in se tako ne odmika od fosilnih goriv. Andrej Gnezda, generalni direktor Direktorata za podnebne politike na MOPE, odgovarja, da bodo v Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu, ki ga vlada zaokrožuje, zaostreni sektorski cilji in dodani ukrepi, »ki bodo omogočili učinkovito zmanjševanje emisij«. Kot največjo novost zakona pa omenja, da bi naj Slovenija po novem dosegla podnebno nevtralnost do leta 2045.
Kaj se je spremenilo v primerjavi z osnutkom podnebnega zakona iz lanskega novembra in zakaj?
Predlog je bil spremenjen v skladu s prejetimi pripombami v okviru javne obravnave, posodobljen glede na zadnja besedila evropske zakonodaje, ki jo prenaša, ter nomotehnično izboljšan. Ker so bile pripombe iz javne obravnave dokaj pestre in so se mnoge tudi medsebojno nasprotovale, predlog večinoma ohranja ravnotežje med izvedljivostjo in ambicioznostjo ciljev, ki je zaznamovalo že prvi predlog zakona. Ne glede na to predlog sedaj določa doseganje podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2045. Torej pet let prej, kot je prvotni predlog in verjamemo, da postavlja tudi pravo podlago za realizacijo tega cilja. Največ sprememb v zakonu je sicer v poglavju o trgovanju s pravicami do emisije toplogrednih plinov v EU, pri čemer gre pri spremembah večinoma za uskladitev s predpisi EU, nekaj sprememb pa je tudi zaradi lažjega izvajanja. Večja sprememba so sicer tudi osnutki podzakonskih aktov, ki so tokrat prvič priloženi predlogu. Pred sprejemom bodo sicer tudi ti še ponovno predani v javno obravnavo, so pa osnutki koristni za boljše razumevanje nekaterih določb zakona.
Največ odmevov je vzbudila odločitev, da ste v predlogu odstopili od načrta o ukinitvi vračanja trošarin za komercialni dizel avtoprevoznikom. Znano je, da promet povzroča več kot 25 % vseh emisij toplogrednih plinov. Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj komentira, da to ni signal za nujne spremembe v prometu.
Naša zaveza k trajnostnemu razvoju ostaja trdna, saj se zavedamo nujnosti podnebnega ukrepanja. Vlada trenutno intenzivno zaključuje posodobitev Nacionalnega energetsko podnebnega načrta, ki bo v primerjavi z obstoječim vseboval nove ter zaostrene sektorske cilje in nekatere pomembne dodatne ukrepe, ki bodo omogočili učinkovito zmanjševanje emisij in utrdili pravo ravnovesje med interesi posameznih sektorjev ter okoljskimi cilji, ki jih moramo kot družba in država nujno doseči.
Katere novosti predloga podnebnega zakona bi izpostavili in zakaj?
Izpostavil sem že doseganje podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2045. Predlog zakona opredeljuje temeljne strateške dokumente podnebnih politik, ki so potrebni za doseganje tega cilja: Dolgoročno podnebno strategijo in Celovit nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) ter Socialni načrt za podnebje, ki bo moral zagotoviti, da so breme in koristi podnebnega ukrepanja pravično porazdeljena. Predlog zakona opredeljuje tudi nujno potrebne strateške dokumente s področja prilagajanja podnebnih spremembam: nacionalno strategijo ter Regionalne akcijske načrte, ki morajo zagotoviti boljšo odpornost na pričakovane podnebne vplive. V predlogu zakona je opredeljeno tudi upravljanje podnebnih politik, ki temelji na aktivni vlogi koordinatorjev, ki so zadolženi za učinkovito izvajanje ukrepov iz NEPN.
Zakon predvideva osrednjo in pomembno vlogo Podnebnega sveta kot neodvisnega, znanstvenega posvetovalnega telesa, ki zagotavlja nadzor in sodelovanje stroke in znanosti pri oblikovanju in izvajanju podnebnih politik. Zakon bo vzpostavil tudi status nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju podnebnih sprememb in ki lahko v marsičem pripomorejo k boljšemu izvajanju ukrepov ter ozaveščanju javnosti o posameznih vidikih podnebnega ukrepanja. Vsebuje tudi določbe o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij TGP (na podlagi uredbe EU) ter nalaga Vladi, da v primeru, ko cilji ne bi bili doseženi, pripravi učinkovit načrt ukrepov za njihovo doseganje.
Predlog zakona vsebuje tudi določbe o državnem sistemu evidenc TGP, projekcijah emisij TGP ter določa spremljanje izvajanja podnebnih politik skozi javnosti razumljiva Poročila o blaženju podnebnih sprememb ter o prilagajanju. Posebno poglavje je namenjeno trgovanju s pravicami do emisije TGP v EU (ETS, vključeni so sektor energetike, industrije, letalstvo, ladjarstvo). V delu o javnofinančnih instrumentih so opredeljeni: podnebna dajatev za onesnaževanje zraka z emisijami TGP in njena namenska poraba, pri čemer opozarjam, da ne gre za novo dajatev, temveč za obstoječo dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO₂. Kot novo dajatev predlagamo edino uvedbo enkratne dajatve za zasebne zračne prevoze, ki izmed vseh oblik prevoza povzročajo daleč največ emisij, ob tem da so namenjeni zelo ozkemu krogu uporabnikov. Nenazadnje pa zakon vključuje tudi nekatere zahteve do javnih financ, med njimi oblikovanje proračunske politike z metodologijo zelenega proračunskega načrtovanja, ki mora zagotavljati, da bo čedalje večji del javnih sredstev namenjen podnebnemu ukrepanju ter pomoči tistemu delu družbe, ki jo je pri tem najbolj potrebna. V tej luči je v predlog zakona vključeno tudi delovanje Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, ki namenja čedalje več sredstev za subvencije gospodinjstev, med njimi tudi največ sredstev doslej za socialno šibke.
Kako komentirate mnenje fundacije European Climate Foundation, da je slovenski nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) zelo neambiciozen in so mu od 100 možnih namenili le 3,2 točke?
Omenjeno mnenje fundacije je iz leta 2019, nanaša pa se na osnutek NEPN, ki ga je Slovenija objavila decembra 2018. Takratni osnutek si boljšo oceno ni zaslužil, saj je bil zgolj zlepljenka nekaterih obstoječih podnebnih in energetskih strategij, operativnih programov in akcijskih načrtov. Ta ocena ni popolnoma v ničemer povezana z aktualno pripravo posodobljenega NEPN, ki ga moramo Evropski komisiji predložiti letos. Kot sem že poudaril, je ta osnutek v zaključni fazi obravnave in pričakujemo, da bodo ocene končnega osnutka tega dokumenta dobre. Kritik se sicer ne branimo, je pa že izjemno široka javna obravnava dokumenta, ki je kar dve leti na različne načine povezovala ter angažirala deležnike, izpostavila, zakaj si na nekaterih področjih zaradi slabe dediščine ali nacionalnih specifik ne moremo zadati bolj strogih ciljev. Posledično je naš nov osnutek NEPN ambiciozen in zahteven in hkrati realen.
