| Sheme | | |
| Katja Slokan, direktorica sheme UNIREC, opozarja na težave pri določanju tržnih deležev za DROE, kaj je naloga MKO. A pri oceni tržnega deleža je prišlo do pomembne razlike, za več kot 1 %, kar je shemi UNIREC naložilo večje obveznosti. Kljub vsemu so, kot pravi Katja Slokan, prevzeli vso odpadno embalažo v deležu, kot ga je določilo Ministrstvo za okolje in prostor. | |
Kako poteka usklajevanje med vsemi partnerji, ki ste zainteresirani za izboljšave sedanjega sistema za ravnanje z odpadno embalažo? Katera rešitev bi znala dobiti soglasje, se zdi najboljša in dolgoročnejša?
Rešitev je več, vprašanje pa je, katera bo sprejeta in upoštevana. Najpomembnejši izziv bo prilagajanje vseh DROE na novo Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Poudarek je dan novemu sistemu izračuna deležev posameznih DROE za prevzemanje odpadne embalaže od IJS po frakcijah. Nekatere DROE se s tem predlogom oziroma rešitvijo strinjajo, druge se še niso opredelile. Zagotovo pa je med vsemi DROE dobro sprejeta ideja, da se meja za obvezno vključitev v sistem zniža s sedanjih 15 ton na 1 tono, kar pomeni, da bodo sistem financirali vsi, ne pa samo večji zavezanci.
UNIREC je mlajša shema. Izjavili ste, da glede na tržni delež izpolnjujete obveznosti pri prevzemanju odpadne embalaže. Kaj to pomeni v količinah v letu 2013 in koliko podjetij oziroma ustanov sodeluje z vami? Kateri vaši paketi za ravnanje z odpadno embalažo predstavljajo največji delež v realizaciji?
V letu 2013 nam je bil s strani MKO določen tržni delež 4,32 %, ki pa močno odstopa od predvidenega tržnega deleža, ki smo si ga izračunali sami (3,24 %) na podlagi poročanja zavezancev DROE UNIREC za prvi kvartal 2013. Odstopanja so nastala zaradi nepravilnega in nepopolnega poročanja zavezancev na CURS, ki je nepreverjene in nepopolne podatke uporabil za izračun deležev posameznih DROE. Kljub temu je UNIREC od IJS prevzemala po deležu 4,32 % in v celoti izpolnila obveznosti prevzemanja odpadne embalaže po višjem deležu.
V letu 2013 imamo preko 500 partnerjev, tako zavezancev kot drobnih končnih uporabnikov. Po številčnosti je največ drobnih končnih uporabnikov, sledijo jim zavezanci, ki so proizvodna podjetja, najmanj pa je v naši shemi zavezancev, ki so uvozniki. V letu 2014 načrtujemo podvojitev tržnega deleža, saj se že celo leto intenzivno ukvarjamo z vključevanjem novih zavezancev v našo shemo. Letos smo v naš sistem vključili že 10 zavezancev, ki prej niso bili v nobenemu sistemu za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo in niti niso bili seznanjeni, da morajo biti. S tem so izkazali veliko zaupanje v naše delo, znanje in zanesljivost pri izvajanju sistema z embalažo.
Na kakšne težave se morate pripraviti pri prevzemanju odpadne embalaže?
S svojimi pooblaščenimi podizvajalci ne zaznavamo večjih težav pri zbiranju in oddajanju odpadne embalaže in jih tudi ne pričakujemo. Sicer pa se v zadnjem času pojavljajo pritožbe s strani izvajalcev javnih služb, da nekatere Družbe za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo ne prevzemajo embalaže. Podobne težave pričakujemo tudi v naslednjem letu v primeru, da se zakonodaja ne spremeni, kajti na trgu so se letos pojavile špekulativne DROE z nizkimi cenami embalažnin. Z njimi ne bodo mogle kriti vseh stroškov, ki nastajajo s prevzemanjem pri IJS in bo posledično prihajalo do enakih težav kot letos. Po vsej verjetnosti tudi v večji meri.
Slovenija je dobro razvila sistem reciklaže. Kolikšen del odpadne embalaže lahko reciklirate? Kaj je s preostankom?
Po Uredbi je potrebno zagotoviti reciklažo med najmanj 55 odstotki in največ 80 odstotki celotne mase odpadne embalaže. Deleži recikliranja po frakcijah pa so: 60 odstotkov mase za steklo, 60 odstotkov mase za papir in karton, 50 odstotkov mase za kovine, 22,5 odstotkov mase za plastiko, pri čemer se upošteva le material, ki se ponovno reciklira v plastiko, ter 15 odstotkov mase za les in druge materiale (keramika, tekstil, pluta). Te deleže pri reciklaži dosegamo in tudi presegamo. Preostanek gre v energetsko predelavo ali odstranjevanje.
Kje je po vašem v sistemu ravnanja z odpadno embalažo največ težav – pri zbiranju, predelavi ali reciklaži?
Kot sem omenila, je največ težav z ohlapno zakonodajo na področju embalaže in odpadne embalaže ter pri nelojalni konkurenci. Težave se pojavljajo tudi pri predelovalcih lesene embalaže, ki nimajo okoljevarstvenih dovoljenj.
Kako sodelujete s komunalnimi podjetji? Ali je točna ocena, da surovin, ki so na trgu iskane, sheme ne morete prevzeti, ker jih že prej prodajo?
Večjih težav s komunalnimi podjetji ne zaznavamo, druge DROE pa, če ne pobirajo odpadne embalaže v objavljenim deležu, ki jim je bil določen s strani MKO. Prodajanja surovin ne moremo komentirati, opažamo pa, da se pri nekaterih IJS količina odpadne embalaže pri določenih frakcijah zmanjšuje, saj jo prekvalificirajo v drugo vrsto odpadkov in oddajo oziroma prodajo mimo sheme. Na tem področju je tudi slab inšpekcijski nadzor s strani ustreznih državnih organov.
Kaj pričakujete od MKO? Kateri problem bi morali najhitreje reševati?
Od MKO in ostalih državnih organov se pričakuje predvsem čimprejšnjo ureditev področja ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. Upamo na čim hitrejši sprejem nove Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Najnujnejša je določitev nove metodologije izračuna deležev po frakcijah, kartonska, mešana in steklena, posameznih DROE za prevzem odpadne embalaže od komunalnih podjetij.
Kakšna želja?
Za leto 2013 bi se rada zahvalila vsem partnerjem za uspešno sodelovanje in jim zaželela srečno novo leto 2014.
