Industrija in zeleni prehod
| Avtorica: Petrisa Čanji Vouri |
Strateški svet GZS se je januarja seznanil s študijo, v kateri so analizirali potenciale slovenske industrije, predvsem energetsko intenzivne industrije, za razogljičenje in zeleni prehod. Rezultati študije kažejo, »da industrija v Sloveniji podpira zeleni prehod in se nanj tudi pospešeno pripravlja, vendar potrebuje pomoč države.« Študijo so po naročilu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport izdelali pri GZS. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je izpostavil, da je bila industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji v prvih enajstih mesecih lanskega za 4,5 % nižja kot v primerljivem obdobju predpreteklega leta. Padec pa je bil še vedno dvakrat višji kot v EU-27 (-2,3 %), kar Ivanc povezuje z visokimi cenami električne energije v lanskem letu, saj je bila Slovenija na 9. mestu v EU po ceni električne energije za negospodinjske odjemalce. V 10-letnem obdobju se je cena električne energije v Sloveniji povečala kar za 190 %, precej več kot v EU-27. »Če se bodo cene energentov še naprej umirjale, lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo večji odboj industrijske proizvodnje v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU,« je napovedal Bojan Ivanc. Gospodarska zbornica Slovenije je podprla deklaracijo za evropski industrijski dogovor. Katere zahteve iz Antwerpenske deklaracije so ključne za ohranjanje industrijske proizvodnje v Sloveniji med zelenim prehodom in kako lahko država pomaga industriji, odgovarjata Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenija, in Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport.
Katere zahteve izpostavljate kot ključne?
Vesna Nahtigal: Zahteve iz deklaracije, ki jo je podprla GZS in k temu pozvala tudi slovenska podjetja, so skladne s slovensko industrijsko strategijo, predvsem v delu, ko podjetja od Evropske komisije zahtevajo večjo konkurenčnost predvsem s tistimi deli sveta, ki z nizkimi cenami energije in z različnimi subvencijami države predstavljajo nelojalno konkurenco evropski industriji. Deklaracija zahteva tudi odpravo nepotrebne zapletenosti zakonodaje, na kar že leta opozarjamo tudi v Sloveniji, predvsem z vidika zapletenosti umeščanja v prostor. Vzpostavitev sklada za čiste tehnologije za energetsko intenzivne panoge na evropski ravni bi bila več kot pozitivna motivacija in pomoč podjetjem pri zelenem prehodu. Prav tako smo tudi v slovenski industrijski strategiji izpostavili potrebo po dostopu do osnovnih surovin, ki bodo omogočili, da v Evropi še naprej proizvajamo strateške materiale z nizkoogljičnim odtisom.
Matjaž Han: Najprej naj uvodoma poudarim, da je Slovenija zelo industrijsko in izvozno naravnana država. Zato je pomembno, da tako doma kot na evropski ravni z mojimi ministrskimi kolegi iz drugih držav sprejemamo ukrepe za dvig konkurenčnosti, s čim manj novimi obveznostmi za industrijo. Za Evropsko unijo je lastna industrija ključnega pomena, nenazadnje tudi za normalno življenje. Mislim, da smo v različnih krizah v zadnjih letih na lastni koži občutili, kako odvisni smo na marsikaterem področju od tretjih držav. In to v času geopolitičnih nestabilnosti za EU ni dobro. Poleg tega ni nobene potrebe, da nas po levi in desni prehitevata Kitajska ali Amerika. Mislim, da smo vsi prišli do streznitve, da moramo narediti samozavestne korake naprej. In ko se sedaj pogovarjamo o zelenem prehodu, se, mislim, vsi strinjamo, da moramo razmišljati ‘zeleno’ in trajnostno ter delati konkretne korake v tej smeri. Vendar morajo biti ti koraki postopni in premišljeni. V Sloveniji imamo veliko priložnosti v inovativnosti, zato moramo več vlagati v znanje, kadre, razvoj in raziskave ter nove tehnologije.
Kot so me seznanili moji strokovni sodelavci na ministrstvu, Antwerpenska deklaracija vsebuje 10 zahtev, ki po našem mnenju predstavljajo celovit okvir za ohranjanje industrijske proizvodnje v Sloveniji in v EU. Industrija je glavni vir inovacij in je tudi ena izmed ključnih nosilcev zelenega prehoda, zato je ključno, da jo v prihodnje umestimo v samo središče naporov za doseganje zelenega in digitalnega prehoda ter v zvezi s tem zastavljenih ciljev. Lahko rečemo, da brez evropske industrije, ki je po navadi že v osnovi »bolj zelena«, ne bo zelenih produktov in ne bo zelenega prehoda. To prepoznavajo tudi slovenska podjetja, ki so tudi med podpisniki deklaracije. Tudi v Sloveniji se zavedamo pomena industrijske proizvodnje za naše gospodarstvo. Medtem ko zeleni prehod za industrijo pomeni prilagajanje, hkrati ponuja priložnost za nove izdelke in storitve, ki bodo nizkoogljični in krožni. Zato ta razvoj in prehod na zelene tehnologije tudi podpiramo.
Kaj bi prednostno morala vključevati slovenska energetska strategija za zmanjševanje stroškov, kar bi omogočalo konkurenčnost industrijske proizvodnje?
Vesna Nahtigal: Slovenska podjetja, predvsem energetsko intenzivna, potrebujejo zanesljiv dostop do energetskih virov po konkurenčni ceni. Po našem mnenju lahko to dosežemo le z izkoriščanjem vseh energetskih virov, ki jih imamo v Sloveniji, torej obnovljive vire, kamor sodijo tudi hidroelektrarne, ter jedrsko energijo, ki dobiva vse večjo težo in podporo v Evropi, tudi preko malih modularnih reaktorjev, ki so trenutno videti hitreje dosegljiva in cenejša različica vodika.
Matjaž Han: Slovenska energetska strategija do leta 2030 je Nacionalni podnebno energetski načrt 2030, ki je trenutno v prenovi. Slovenska industrija si želi konkurenčne, cenovno dostopne in zanesljive oskrbe z energijo. To je tisto, kar zagovarjamo tudi v dialogu z drugimi resorji v vladi. Vemo, da je bila industrija med energetsko krizo močno prizadeta, kar se nenazadnje kaže tudi v slabših rezultatih poslovanja družb, manjši rasti gospodarstva itd. V pomoč podjetjem smo sprejeli zakon, ki je nudil nepovratna sredstva zaradi visokih povišanj cen energentov. Še naprej bomo podpirali produktivno in inovativno industrijo, ki bo zmanjševala ogljični odtis, iskala krožne rešitve in povečevala energetsko učinkovitost.
Katere cilje zelene politike ocenjujete kot tiste, ki dušijo konkurenčnost industrijske proizvodnje v Sloveniji? Kaj bi spremenili?
Matjaž Han: Kot pravijo nemški kolegi, je zeleni prehod tek na dolge proge. Vendar zaradi nujnosti ukrepanja zaradi podnebnih sprememb, kjer je Slovenija med najbolj prizadetimi državami, se želi ta prehod na vse načine pospešiti. Včasih tudi na ceno poslabšanja konkurenčnosti industrijske proizvodnje. Kot je pokazala analiza potencialov industrije, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji, za razogljičenje in zeleni prehod, ki jo je za nas izvedla Gospodarska zbornica Slovenije, vizijo zelenega prehoda podjetja vidijo v postopnosti, v obliki hibridnih tehnologij, ki bodo omogočile uporabo različnih virov in energentov. Enotne formule za izvedbo zelenega prehoda ni, niti na ravni panoge. Vsako podjetje ima svoje načrte glede na njegovo specifiko. Investicijski val je v teku. 20 energetsko intenzivnih podjetij načrtuje vložiti 450 mio EUR za projekte zelenega prehoda do leta 2030. Menijo, da je zanesljiva oskrba z energijo po konkurenčnih cenah ključna za obstanek in razvoj gospodarstva ter blaginje celotne države. Prav tako podpirajo pospešeno vlaganje v različne nizkoogljične vire, da se doseže najvišja mera samozadostnosti vsaj na področju električne energije. Ozka grla, ki jih zaznavajo, so predvsem financiranje, dovoljenja, nejasna in prekomerna zakonodaja, ki prinaša bremena, umeščanje v prostor, pomanjkanje kadrov in znanja, manko podpore velikim podjetjem za velike projekte. To so tiste točke, kjer je potrebno vložiti več napora, da hkrati dosežemo zeleni prehod in ohranimo konkurenčnost industrijske proizvodnje v Sloveniji.
Vesna Nahtigal: Ne gre za to, da bi bili cilji zelene politike nedosegljivi ali nerealni. Problem je samo v tem, da nimamo še razvitih primernih tehnologij, ki bi lahko v tem trenutku povsem nadomestile klasične energetske vire, predvsem plin, ki jih uporabljajo v proizvodnji energetsko intenzivna podjetja. Glede na anketo, ki smo jo lani izvedli med podjetji, se ta zavedajo in pripravljajo na zeleni prehod in tudi sama veliko investirajo v tehnologije zmanjševanja energetske porabe. Za uresničitev pa bodo potrebovala tudi pomoč države. Zato nas veseli, da bo letos na voljo kar 42,2 milijona evrov za energetsko učinkovitost in razogljičenje industrije.
