Obnova Slovenije
Razsežnosti avgustovske ujme so bolj ko ne znane, če so v ospredju samo številke. Besi narave so pokazali svojo moč: prizadetih je bilo 183 občin, z domov so evakuirali 8000 ljudi, veliko ljudi, 649, je bilo razseljenih, 3.500 objektov je bilo poškodovanih, tudi več vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Za snovalce obnove in tiste, ki bodo odgovorni za operativno izvedbo, je največji izziv, kako in v kakšnem času zagotoviti primerno domovanje za tiste, ki ne morejo več bivati tam, kjer jih je grela družinska toplina. Kar 400 do 500 domov je namreč neprimernih za bivanje. Klanci obnove do prvih rešitev so hudo strmi.
Kakšne usode in stiske ljudi skrivajo številke, koliko je ran v njihovi notranjosti, bodo povedali samo neposredni pogovori s prizadetimi, kar ne more biti obrobna tema delovne skupine za koordinacijo obnove po poplavah. Kdo bo prevzel ta prepotreben del senzibilne socialne in človeške skrbi, kar raste iz izjemne solidarnosti in prebujenega občutka resocializacije lokalne in širše skupnosti, ne more ostati nedogovorjeno. Humanitarne organizacije z njihovo nenadomestljivo vlogo vendarle bolj skrbijo za materialne potrebe ljudi, še posebej socialno najšibkejših. Zdaj navajajo predvsem podatke o prvih nakazilih in prvi nujni pomoči. Humanitarne organizacije so zbrale rekordne zneske. Dobrodelne akcije ne pojenjajo. Ples številk in kompleksnost obnove ne smeta dopustiti, da se pod pritiskom posledic ujm in nujnih hitrih rešitev pozabi na elementarne stiske ljudi. Pomoč še prihaja z različnimi solidarnostnimi in humanitarnimi gestami. Slovenija bo vse to potrebovala, saj bo popoplavna obnova največji strokovni in strateški razvojni izziv v samostojni Sloveniji v prihodnjem desetletju.
Maksimalna strokovna in finančna transparentnost
A ne le to. Slovenija bo morala z nosilci obnove pokazati, da je maksimalna transparentnost, strokovna in finančna, najboljši ščit pred prihuljeno koruptivno slo, ko so odprte rane, ki jih je potrebno hitro celiti. Protipoplavna svarila Slovenije niso samo strokovna. Na preizkušnji je marsikaj več. Vsi potencialni igralci v dolgoročnem projektu obnove Slovenije, z vlado na čelu, se bodo morali kar naprej gledati v ogledalo z dihom visoke stopnje moralne in profesionalne zavesti.
Z interventnim zakonom za odpravo škode po naravnih nesrečah, Državni zbor ga je potrdil, se lahko obnova začenja. A prva etapa zahteva predvsem socialno in psihološko komunikacijo s prizadetimi. Pogovore. Pogovore, kako prizadeti vidijo rešitve in življenjsko perspektivo, prihodnost ne le v tej zimi, pa četudi je še tako blizu. In tisti, ki vodijo obnovo, bodo morali ob vsem razumevanju, ki jih je kataklizma povzročila, realno predstaviti, kaj se da danes in kaj jutri. In ne bodo smeli pozabiti, da so prizadeti, ki bodo morali zapustiti okrog 500 domov, ki niso primerni za bivanje, v izgubljenih domovih pustili najintimnejše spomine.
Pripravljen bo zakon o obnovi
Kot povedo podatki, naj bi v vremenskih ujmah nastalo za 4,7 milijarde evrov neposredne škode. Odprava škode pa naj bi stala, kot je povedal premier Robert Golob, do 7 milijard v naslednjih petih letih. Struktura predvidenih sredstev za sanacijo: 520 milijard iz letošnjega rebalansa proračuna, evropska sredstva okrog 2 milijardi evrov (400 milijard iz nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada), približno 800 milijonov iz reprograma kohezijskih sredstev, okoli 750 milijonov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz programa za okrevanje in odpornost. »Namen je«, je dejal premier Robert Golob, »da z zakonom o obnovi, ki bo pripravljen v naslednjih tednih, s približno 7 milijardami poskušamo prizadetim regijam pomagati na način, da bodo na prihodnje ujme bistveno bolje pripravljeni.«
Največ različnih mnenj se je kresalo okrog predloga za solidarnostni prispevek, ki naj bi dal okoli 1,3 milijarde, 350 milijonov pa bi se pokrilo iz zavarovalnin. V javnosti se izrazito poudarja, kako je prebivalstvo Slovenije pred leti saniralo banke in vse več vprašanj je, zakaj takrat banke niso podpisale zavez, da bodo ob ugodnih rezultatih poslovanja vrnile vsaj del sredstev davkoplačevalcev, ki so pokrili njihove izgube. Kako bo torej z njihovimi letošnjimi dobički? Odgovora še ni.
Solidarnostni prispevek prihodnje leto
»Ko govorim o solidarnostnih prispevkih, hočem biti zelo ekspliciten – tu so zajete tako pravne kot fizične osebe. Solidarnostne sobote za fizične osebe pomenijo približno 150 milijonov evrov. Prav je, da se zavedamo dimenzij in razreda velikosti, koliko bodo prispevali posamezni deležniki oziroma posamezen del naše družbe. Tisti, ki več ima, tisti naj tudi več prispeva. In za to bo vlada tudi poskrbela. Če bo treba, z zakoni, tisti del, ki bo prostovoljen, bo pa prostovoljen,« je na razprave o solidarnostnem prispevku odgovoril Robert Golob. Zelo pomembna je njegova napoved o poteku obnove: »Vlada bo v celoti upoštevala to, kar bodo strokovni sveti predlagali predvsem pri ureditvi protipoplavnih območij, zaščit, nadomestnih gradenj in podobno. Upam, da se bo politika na tem področju na vseh segmentih umaknila iz obnove. To je edini način, da bo obnova hitra, učinkovita in da bodo ljudje na koncu res lahko normalno zaživeli,« je še dodal premier.
Vladno službo za obnovo bo vodil državni sekretar Boštjan Šefic.
Vlada naj bi s solidarnostno soboto in obveznim prispevkom zbrala 150 milijonov evrov letno. Letos se ne bo obračunalo še nič, prvi obračun bo v letu 2024, drugi pa v letu 2025. Osnova za obračun solidarnostnega prispevka bo vsota bruto dohodkov zavezanca, ki se v skladu z zakonom o dohodnini vštevajo v letno davčno osnovo, določen pa je v višini 0,3 odstotka.
Interventni zakon sicer zajema pomoč za prizadeta gospodinjstva, zaščito delovnih mest, popoplavno obnovo in pomoč gospodarstvu in občinam, sanacijske in preventivne ukrepe na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti.
